Tišina za oči – Roman o tihi človečnosti v senci Auschwitza 🕯️🖤

Tišina za oči Branka Šömena je srhljivo ganljiv roman, postavljen v najtemačnejše poglavje 20. stoletja – koncentracijsko taborišče Auschwitz. Na podlagi scenarija, ki je bil potrjen v Hollywoodu, a nikoli uresničen, Šömen ponudi pretresljivo literarno upodobitev Sonderkomandosev – jetnikov, ki so opravljali najstrašnejše naloge v službi smrti.

Zgodba, ki se zdi skoraj nadrealna, temelji na resničnem uporu v taborišču jeseni 1944, vendar avtor izpostavi: vse v romanu je izmišljeno – razen smrti. In prav to naredi roman tako uničujoče resničnega.

🔥 Sonderkomandosi – obrazi tihega upora

Protagonisti knjige niso junaki v klasičnem pomenu besede, temveč potisnjeni v nečloveške okoliščine, kjer vsak izdih predstavlja moralno dilemo. Polnijo peči z ostanki sobradcev, vse dokler ne pridejo na vrsto sami. V tem peklenskem krogu pa se rodi nemogoče: drobec dostojanstva, želja po človečnosti, upor v zadnjem trenutku.

🎬 Od scenarija do romana – resnica, ki presega fikcijo

Branko Šömen je roman zasnoval po pogovoru z Brankom Lustigom, preživelim iz Auschwitza in dvakratnim oskarjevcem. Čeprav film ni bil posnet, roman živi kot opomin in umetniška izpoved. Izvrstno spisan tekst se ne osredotoča na trpljenje kot spektakel, temveč na tišino, ki prežema oči likov – tišino, ki govori več kot besede.

🕯️ Med banalnostjo zla in dostojanstvom trpljenja

Zgodba je obenem literarno in zgodovinsko pričevanje. Spominja na opozorilo Hannah Arendt: da je najbolj strašno zlo prav tisto, ki postane vsakdan. A Šömenovo pisanje presega brezup – v zavedanju smrti odkrijemo tiho, skoraj svetopisemsko človečnost tistih, ki niso pozabili, kaj pomeni biti človek.

Tišina za oči je roman, ki ostane v telesu, v mislih, v očeh – kot pepel in kot molitev.