Leto izida: 1997
Vezava: Trda
Število strani: 522
Jezik: slovenski
Avtor: Edmund Husserl
Prevod: Frane Jerman, spremna beseda: Tine Hribar.
Založba: Slovenska matica
€20,55
1 na zalogi
📚 Ideje za čisto fenomenologijo in fenomenološko filozofijo Edmunda Husserla je temeljno filozofsko delo, ki je zasnovalo in utemeljilo eno najvplivnejših filozofskih smeri 20. stoletja – fenomenologijo. Knjiga je intelektualni izziv, ki bralca povabi, da preuči, kaj sploh pomeni zavest, izkušnja in dojemanje sveta, preden jih zaznamujejo refleksija, analiza ali kategorizacija. Husserl s tem delom postavi temelje za razumevanje čiste izkušnje, kot jo doživljamo tukaj in zdaj, brez posredovanja znanosti, religije ali filozofske razlage.
Ideje za čisto fenomenologijo in fenomenološko filozofijo razlagajo, da je fenomen tisto, kar človek neposredno izkusi. Ta izkušnja je predrefleksivna – dogaja se, še preden jo um skuša razložiti ali razvrstiti. Husserl je prepričan, da mora filozofija izhajati iz tega neposrednega, »čistega« izkustva in se osredotočiti na vprašanje »čemu« in ne toliko »zakaj«. S tem postavlja temelje teološkemu razmisleku, ki se ne sprašuje samo o vzrokih, ampak o smislu in bistvu izkušenj.
Čeprav je fenomenologija kot filozofsko gibanje nastala znotraj kroga Husserlovih učencev in prijateljev na univerzi v Göttingenu, se je kasneje razširila v Francijo, ZDA in drugod. Kasnejše interpretacije, kot so jih razvili filozofi, kot so Heidegger, Sartre in Merleau-Ponty, so sicer ohranile nekatere osnovne zamisli Husserlove fenomenologije, a so se hkrati od nje tudi občutno oddaljile. Husserlovo delo zato ostaja klasičen temelj, brez katerega fenomenologije danes sploh ne bi bilo mogoče razumeti.
Edmund Husserl (1859–1938) je bil nemški filozof, utemeljitelj fenomenologije in eden osrednjih mislecev 20. stoletja. Njegovo delo je postavilo temelje za številne smeri v filozofiji, pa tudi v psihologiji, sociologiji in kognitivni znanosti. S svojimi Idejami za čisto fenomenologijo je filozofijo usmeril k raziskovanju zavesti, neodvisno od znanstvenih ali metafizičnih predpostavk, in s tem odprl nova polja mišljenja.