Hitlerjeve pokuševalke: V Volčjem brlogu – Pretresljiva pripoved o ženski, ki je med vojno jedla, da bi preživela, a z vsakim grižljajem umirala drugače
Roman Hitlerjeve pokuševalke, dobitnik več literarnih nagrad, je intimna in hkrati zgodovinsko utemeljena zgodba, ki razkriva malo znan vidik nacističnega režima: mlade ženske, ki so bile prisiljene okušati hrano, namenjeno Adolfu Hitlerju, da bi preverile, ali je zastrupljena. Avtorica se navdihuje po resnični zgodbi Margot Wölk, ene redkih preživelih pokuševalk, vendar romaneskno junakinjo poimenuje Rosa Sauer.
Ko je življenje odvisno od obedovanja
Rosa, begunka iz bombardiranega Berlina, se znajde v vojnem vsakdanu ob Hitlerjevem skrivališču v Volčjem brlogu (Wolfsschanze). V prikritem objektu v vzhodni Prusiji se odvija absurden ritual: trikrat dnevno, pod nadzorom SS-ovcev, Rosa in druge ženske zaužijejo obroke, ki jih morda nikoli ne bodo preživele.
Ta nenehna prisotnost smrti – tihi čakanje, ali bo zagrabil krč, ali se bo pojavil strupeni simptom – ni le fizična nevarnost, temveč psihološki razkroj. Rosa se z vsakim grižljajem pogreza v dvom: o svetu, o sebi, o človečnosti.
Intimnost v senci totalitarizma
Roman ni politični manifest, temveč intimna zgodba o posamezniku v neljubi službi režima, ki jo opravlja ne iz lojalnosti, temveč zaradi strahu in potrebe po preživetju. V ozračju nezaupanja in tesnobe med ženskami v skupini se porajajo mreže tihe solidarnosti, a tudi zavisti in izdaje. Rosa je razpeta med odpor in vdanost, med spomin na ljubezen in telo, ki vsak dan ponavlja smrtonosni obred.
Vprašanje odgovornosti brez sodbe
Rosella Postorino ne moralizira. Ponuja večplastno zgodbo o ženskah, ki so bile potisnjene v vlogo orodij zgodovine, a so ostale ljudje s svojimi ranljivostmi, strahovi, željami. Roman s tem postavi vprašanje: Ali lahko obstaja nedolžnost v službi zla? in Kaj pomeni biti žrtev in hkrati sodelavec – čeprav ne po izbiri, temveč po okoliščinah?
O avtorici
Rosella Postorino (roj. 1978) je italijanska pisateljica in prevajalka. Roman Le assaggiatrici je prejel nagrado Premio Campiello, eno najprestižnejših italijanskih literarnih priznanj, in bil preveden v več kot 30 jezikov. Njeno pisanje zaznamujeta psihološka subtilnost in čut za etično kompleksnost zgodovine.
