Zgodovina starega Egipta od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije III razkriva vrhunec egiptovske civilizacije skozi arheološke sledi.
Preberite več…
| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 580 |
| Vezava | |
| Založba |
Zgodovina starega Egipta od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije III je tretji del obsežne in vplivne trilogije, v kateri John Romer na novo osvetli eno najveličastnejših civilizacij človeške zgodovine. V tem delu se osredotoči na obdobje, ko je Egipt dosegel enega svojih vrhuncev, zlasti v času dolge in stabilne vladavine faraona Amenhotepa III. To je doba razcveta umetnosti, arhitekture in materialne kulture, ki je trajno zaznamovala podobo starega sveta.
Vladavina Amenhotepa III. velja za eno najbolj sijajnih obdobij starega Egipta. Država je bila politično stabilna, gospodarsko močna in kulturno samozavestna. Nastajali so monumentalni templji, razkošni kipi in izjemne slikarske stvaritve, ki še danes pričajo o visoki stopnji estetske in tehnične dovršenosti.
Romer to obdobje ne opisuje zgolj kot zaporedje dinastičnih dogodkov, temveč kot kompleksen sistem, v katerem so se prepletali politika, vera, umetnost in vsakdanje življenje.
Ena ključnih posebnosti Romerjevega pristopa je izrazit poudarek na arheoloških virih. Namesto da bi se zanašal predvsem na pisne zapise, svojo razlago gradi na materialnih ostankih. Na templjih, grobnicah, kipih in predmetih, ki so jih ljudje uporabljali v vsakdanjem življenju.
S tem avtor odpira novo razsežnost razumevanja starega Egipta. Civilizacijo predstavi skozi sledi, ki so jih za seboj pustili njeni prebivalci, ne le skozi zapise elite in uradnih pisarjev.
Posebna vrednost knjige je v tem, da se ne ustavi pri slavnih spomenikih. Romer enako resno obravnava tudi predmete vsakdanje rabe. Orodja, okrasje, bivališča in drobne sledi življenja, ki so bile v številnih prejšnjih zgodovinskih pregledih zanemarjene.
Prav zadnja poglavja knjige v tem pogledu še posebej izstopajo. Bralcu približajo ljudi starega Egipta kot resnične posameznike, ne zgolj kot anonimne figure v senci monumentalne zgodovine.
Druga pomembna novost tega dela je avtorjev kritičen odnos do tradicionalnih pogledov v egiptologiji. Romer se zavestno spopade z ustaljenimi interpretacijami in jih postavi pod vprašaj. Ta pristop je sprožil številne razprave v strokovni javnosti, kar je bil tudi eden izmed njegovih namenov.
S tem knjiga ni le pregled zgodovine, temveč tudi povabilo k razmisleku o tem, kako zgodovino sploh beremo, razlagamo in zapisujemo.
Slovenski prevod je delo Uroša Gabrijelčiča, ki je kompleksno in bogato besedilo približal domačemu bralcu z občutkom za jezik in strokovno natančnost. Knjiga je izšla v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, kar dodatno potrjuje njen kulturni in znanstveni pomen.
Zgodovina starega Egipta od pastirskih kraljev do konca tebanske monarhije III je namenjena bralcem, ki želijo poglobljeno, kritično in sodobno razumevanje starega Egipta. Primerna je za ljubitelje zgodovine, študente, raziskovalce in vse, ki jih zanima, kako lahko arheologija na novo osvetli preteklost.
Knjiga ponuja celostnejši in pravičnejši pogled na starodavno civilizacijo ter odpira prostor za razmislek o odnosu med materialnimi sledmi in zgodovinskim pripovedovanjem.
John Romer je britanski egiptolog, arheolog in avtor, znan po svojem dostopnem, a hkrati poglobljenem pristopu k zgodovini starega Egipta. Njegova trilogija velja za eno najobširnejših in najvplivnejših sodobnih zgodovin te civilizacije, saj združuje znanstveno natančnost z jasno in berljivo pripovedjo.




