Wittgensteinova filozofija neizrekljivega kot pot do tistega, kar presega govor

Wittgensteinova filozofija neizrekljivega Bojana Korošaka predstavlja temeljno študijo o misli Ludwiga Wittgensteina, filozofa, ki v 21. stoletju znova stopa v ospredje. Avtor skozi natančno interpretacijo obravnava osrednjo nit Wittgensteinovega mišljenja – vprašanje, kako se filozofija dotika tistega, česar se ne da izreči. Knjiga ostaja strogo filozofska, vendar bralca vodi skozi celoten lok Wittgensteinovega razvoja, vse od zgodnjih logičnih raziskav do poznejšega »jezikovnega obrata«, s posebnim poudarkom na tem, kako se lahko človek približa meji, ki jo besede ne zmorejo prestopiti.

Neizrekljivo kot temelj filozofije

Namesto da bi predlagal molk, Wittgenstein pokaže, da govorjenje samo po sebi ne seže onkraj meje neizrekljivega. Ne gre torej za prepoved besed ali za ideal tišine, temveč za razumevanje omejitev jezika. Besede ne morejo zaobjeti vsega, kar človek živi, čuti ali izkuša, zato se neizrekljivo ne razkrije v stavkih, ampak v našem odnosu do sveta, v dejanjih, življenjskih praksah, v tistem, kar je prisotno, a ni ubesedljivo. Korošak pokaže, da je v Wittgensteinovi filozofiji meja jezika tudi prostor vrednot, etike in smisla, ki ga ni mogoče predpisati, temveč zgolj živeti.

Razvojni lok Wittgensteinove misli

Knjiga se ne ustavi pri znanem Traktatu, temveč razgrne celoto Wittgensteinovega filozofskega popotovanja. Poudari prelom, do katerega pride, ko filozof zapusti idejo popolnega logičnega jezika in v ospredje postavi rabo jezika v vsakdanjem življenju. Jezik tako postane dejavnost, praksa in igra, ne abstraktni sistem. Tudi neizrekljivo se ne kaže kot mistična skrivnost, temveč kot tisto, kar nadgrajuje govor in ga presega tako, da mu daje smisel.

Iskanje kot dotik neizrekljivega

Korošak sledi Wittgensteinovi misli, da filozofija ne daje dokončnih odgovorov, ampak je pot raziskovanja. Neizrekljivo ni cilj, temveč prostor, ki ga dosežemo s prizadevanjem, ne z razlago. S tem knjiga ponudi izhodišče za razumevanje filozofije kot dejavnosti, ki ni le analiza jezika, temveč tudi poglabljanje v življenje, vrednote in človekovo držo. Neizrekljivo tako postane povabilo k iskanju, k razumevanju sveta ne le skozi pojme, temveč skozi dejanja.

O avtorju

Bojan Korošak je slovenski filozof, ki se posveča sodobni filozofiji jezika, logiki in odnosu med etiko ter jezikovnim mišljenjem. Njegovo delo se pogosto dotika meja izraza, vprašanj pomena in skrivanja vrednot znotraj jezika. Korošak v svojih študijah združuje analitično strogost s premišljenim razmislekom o tem, kako filozofija vpliva na človekovo delovanje in razumevanje sveta.