Upor telesa – Ko telo spregovori tisto, kar si je um upal zanikati
Upor telesa: telo terja resnico je eno najbolj silovitih in provokativnih del Alice Miller, švicarsko-poljske psihoanalitičarke, ki je življenje posvetila raziskovanju skritih poškodb iz otroštva. V tej knjigi se osredotoča na odnos med potlačenimi čustvi in telesom – ki, četudi nemo, nikoli ne pozabi.
Telo kot arhiv čustvene resnice
Miller razkriva, da telo shrani tisto, kar otrok ni smel izraziti, in nas v odraslosti preko bolezni, bolečine ali čustvene otopelosti poziva k priznanju resnice. Idealizacija staršev, ki so povzročili škodo, je ovira na poti do zdravljenja, trdi avtorica – ne pa pot sprave. Prava ljubezen do sebe se začne z zavračanjem laži, ki so omogočile preživetje, a onemogočile celovitost.
Klic k svobodi: razgradnja morale, ki zahteva zatajevanje
Posebej kritično Miller obravnava četrto božjo zapoved, s katero se pogosto utemeljuje brezpogojno spoštovanje staršev, tudi takrat, ko so ti ranili. Njena stališča niso le teoretična – skozi primere Kafke, Dostojevskega, Virginie Woolf in lastno klinično prakso pokaže, kako čustvena zanemarjenost in nasilna vzgoja puščata trajne posledice.
»Tudi telo ima svojo inteligenco – in ni naključno, kdaj spregovori.«
Pot okrevanja vodi skozi čustva
V središču knjige ni diagnoza, temveč proces ozaveščanja. Avtorica poziva bralca, da zaupa lastnim telesnim odzivom, da jih razume kot nosilce zgodbe, ki si je dolgo ni upal povedati. Le skozi pristno občutenje, ne skozi racionalizacijo, je po njenem mnenju mogoča transformacija iz žrtve v avtonomno osebo.
Knjiga je napisana brez olepšav, a s posvečenostjo resnici, sočutju do notranjega otroka in verodostojnosti izkustva.
O avtorici
Alice Miller (1923–2010) je bila ena najvplivnejših psihoanalitičnih mislečih osebnosti 20. stoletja. Njena dela, kot so Drama je biti otrok, Zapor bolečine in V začetku je bila vzgoja, so odprla nova obzorja v razumevanju travm, ki jih otroci nosijo v odraslost, in njihovega vpliva na psihično ter telesno zdravje. Millerjeva je postavila pravico otroka do čustvene resnice v središče sodobne psihologije in postala glasnica notranje svobode.
