💘 Ljubezen po rimskem priročniku – zvita, duhovita, brez zadržkov
Kaj imajo skupnega retorika, mitologija in zapeljevanje? V Ovidijevih rokah – vse. Umetnost ljubezni ni običajna ljubezenska pesnitev, temveč spretno izdelan erotodidaktični priročnik. Po zgledu rimskih učbenikov o poljedelstvu in lovu, Ovidij tukaj uči – umetnosti osvajanja. A počne to z rahlim nasmehom, zabrisano ironijo in razkošjem klasične učenosti.

📖 Ljubezen kot veščina, ne usoda
Prva dva dela sta namenjena moškim. Tretjega, pisanega kasneje, je Ovidij dodal za ženske – da zapolni “vrzel v znanju”. Bralcem ne podaja visokoleteče poetike, temveč praktične nasvete: kako se obleči, kako govoriti, kako molčati in – kako zapustiti, ko je čas za to. Vsak nasvet je podkrepljen z zgodbami iz antičnega sveta – ne kot zgolj okras, ampak kot primer iz sodne prakse ljubezenskih iger.

🎭 Zavodnik in opazovalec
Čeprav deluje igrivo, se pod plastjo šaljivosti skriva Ovidijeva resna intuicija o ljubezni in človeški naravi. Ne ločuje ljudi le na moške in ženske, temveč jih razvršča po starosti, karakterju in življenjski izkušnji. Bralec dobi občutek, da ga vodi človek, ki je videl veliko – in vse to zna povedati z rimano eleganco.

🧴 Dodatek o negi, nečimrnosti in subtilnem humorju
V drugi izdaji je dodana tudi kratka pesnitev Nega ženskega obraza, kjer Ovidij opisuje skrivnosti kozmetike antičnega Rima. V njej ni le receptov, temveč tudi občutljiv portret sveta, v katerem videz ni zgolj stvar lepote, temveč tudi statusa, moči in preživetja.

👤 O avtorju
Publij Ovidij Nazon (43 pr. n. št.–17 n. št.) je eden najsvetlejših glasov rimske poezije. Bil je duhovit, eleganten, radoveden. Njegova dela so očarala množice, a zbodla cesarja Avgusta, ki ga je zaradi pesmi in domnevnega prekrška izgnal iz Rima. Umrl je v izgnanstvu, ob Črnem morju, a njegova poezija – predvsem Metamorfoze in Umetnost ljubezni – ostaja živa, kot ljubezen sama.