Tujec (Zbirka Živi klasiki)

Tujec je najbolj znano delo Alberta Camusa in eden ključnih romanov evropske književnosti 20. stoletja. Ob izidu leta 1942 je pretresel bralce s svojo zadržano, skoraj hladno pripovedjo, ki razgali temeljno izkušnjo modernega človeka. Občutek tujosti v svetu, ki ne ponuja jasnega smisla.

Roman je kratek, a izjemno zgoščen. V nekaj poglavjih Camus izriše filozofijo absurda, ki zaznamuje celotno njegovo misel in literarno ustvarjanje.

Absurd kot razmerje med človekom in svetom

Protagonist romana se znajde v svetu, ki mu je tuj. Človek hrepeni po smislu, sreči in urejenosti, svet pa na ta pričakovanja ne odgovarja. Iz tega neskladja se rodi absurd. Glavni junak se te resnice jasno zaveda in je ne skuša prikriti ali olepšati.

Njegova drža je za okolico nerazumljiva in moteča. Ne sodeluje v družbenih iluzijah, ne pristaja na lažno upanje in ne igra vlog, ki jih od njega pričakujejo drugi. Prav zato postane tujec, najprej v svetu, nato tudi med ljudmi.

Roman brez olepševanja

Camusov slog je zadržan, jasen in neposreden. Brez moraliziranja in brez psiholoških razlag bralca postavi pred dejstva. Prav ta navidezna hladnost daje romanu izjemno moč. Bralec je prisiljen, da sam razmisli o vrednotah, sodbah in družbenih normah.

Čeprav roman pogosto povezujejo z nihilizmom, Camus ne zagovarja obupa. Absurd ni poziv k pasivnosti, temveč izhodišče za iskren, neolepšan odnos do življenja.

Še vedno roman našega časa

Čeprav je Tujec nastal v času druge svetovne vojne, njegovo sporočilo ostaja presenetljivo sodobno. Iskanje smisla, pritisk družbenih pričakovanj in občutek notranje odtujenosti so teme, ki sodobnega bralca morda vznemirjajo še bolj kot ob nastanku romana.

Tujec ni knjiga, ki bi ponujala tolažbo. Je knjiga, ki odpira vprašanja in vztraja pri njih.

Brezčasna klasika v zbirki Živi klasiki

Izdaja v zbirki Živi klasiki prinaša to temeljno delo v dostopni obliki, primerni tako za prvo branje kot za poglobljeno ponovno srečanje z enim najpomembnejših romanov 20. stoletja.