Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu

Knjiga Transcendentalna filozofija pri Kantu in Husserlu prinaša znanstveno disertacijo filozofa Antona Žvana, ki je izšla v okviru zbirke Slovenska filozofska misel. Besedilo je uredil in s spremno besedo opremil Valentin Kalan.

Delo temelji na doktorski disertaciji, ki jo je Anton Žvan kot asistent za sodobno filozofijo leta 1972 predložil Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Disertacija je bila sprva obravnavana v dveh delih. Prvi del predstavlja temeljno razpravo o transcendentalni filozofiji pri Immanuelu Kantu in Edmundu Husserlu, drugi del pa obsega dodatno poglavje z naslovom Peto poglavje: Poprava in kritika, ki ga je avtor predložil leta 1977 kot odgovor na zahteve komisije.

Primerjalna obravnava Kanta in Husserla

Žvanova razprava se osredotoča na temeljna dela obeh filozofov. Pri Kantu analizira Kritiko čistega uma, Kritiko praktičnega uma in Prolegomene, pri Husserlu pa Kartezijanske meditacije, Ideje k neki čisti fenomenologiji in fenomenološki filozofiji ter Krizo evropskih znanosti in transcendentalno fenomenologijo. Večina teh del v času nastanka disertacije še ni bila prevedena v slovenščino.

Avtor obravnava osrednje pojme transcendentalne filozofije, pri čemer dosledno tematizira razmerje med subjektivnostjo, zavestjo, spoznanjem in filozofsko metodo.

Filozofija kot raziskovalna praksa

Besedilo ni zasnovano kot zgolj šolska razlaga filozofskih sistemov, temveč kot samostojno filozofsko raziskovanje. V razpravo so vključena številna opažanja in razmisleki, ki jih je Žvan razvijal tudi v svojih predavanjih in seminarjih. Poseben poudarek je namenjen razlagi ključnih pojmov novoveške filozofije in njihovim specifičnim določitvam pri Kantu in Husserlu.

Pomen za slovenski filozofski prostor

Knjiga predstavlja pomemben prispevek k slovenski recepciji transcendentalne filozofije in fenomenologije. S svojo poglobljeno analizo in zgodovinskim kontekstom osvetljuje razvoj filozofske misli v slovenskem akademskem prostoru druge polovice 20. stoletja.

Izdajateljski okvir

Delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, kar dodatno potrjuje njegov pomen za nacionalno kulturno in znanstveno okolje.