Travniki v Sloveniji se med seboj lahko zelo razlikujejo, saj na travniške združbe vplivajo različni dejavniki, npr. vlažnost prsti, prisojna ali osojna lega, nadmorska višina, naklon terena in še drugi dejavniki okolja. Količina vode v tleh je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki določajo življenjsko združbo, ki živi na nekem travniku. Tako imamo v Sloveniji na primer nižinske, hribovske in kraške travnike, vlažne, poplavne in suhe travnike in njihove kombinacije.

Travniki niso pomembni le zaradi krme za živino. Na travniku živi in se hrani tudi veliko različnih opraševalcev, ki poleg travniških zelišč lahko oprašujejo tudi številne kulturne rastline, ki so pomembne za prehrano človeka (na primer ajda, sončnice, krompir, buče, zelje). Travniške rastline so pomemben vir prehrane za žuželke tudi v času, ko kulturne rastline ne cvetijo.

V knjigi so opisani vlažni in suhi travniki, vrste rastlin, ki rastejo na travniku (trave, travniške metuljinice in travniška zelišča), živali na travniku (metulji, kobilice, pajkovci, polži, dvoživke in plazilci, price in sestalci), travnik kot ekosistem, ogroženost in ohranjanje travnikov (semenska banka).