Risbe – Herman Gvardjančič: Intimna sled roke v surovem trenutku
Risbe – Herman Gvardjančič je zbirka izjemno osebnih, neolepšanih vizualnih zapisov enega najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja. Gvardjančičeva risba ni ilustracija niti priprava za sliko – je čista umetniška gesta, zapis čustva, trenutka, atmosfere, ki se zgodi med človekom in krajinami sveta ter zavesti.
✍️ Risba kot neponovljiva resnica
Kot pravi Andrej Medved, risba pri Gvardjančiču ni posredovalna, temveč konkretna in čutna – “kot zrak, ki se ujame vanjo”. Vsaka risba je samostojen univerzum, ujet brez poskusov popravljanja, brez manipulacije. Gvardjančičeva risba ne išče všečnosti. Ne skriva tresljaja roke. V njej ni popravkov – je resnica, ki si ne laže.
🖤 Sled časa in prostora
Umetnik uporablja vse, kar ima pri roki: račun, rob papirja, kos kartona. Ni pomemben medij, temveč neposredna izkušnja, ki zahteva, da se zabeleži – zdaj. Risbe nosijo sled škofjeloškega polja, gora in megle, senc in svetlobe, skozi katere se pretaka občutljivost, prepoznavna le umetniku, ki pozna pomen tišine. Gvardjančičevo risanje je dnevnik notranjih pokrajin, zvestoba trenutku.
🖼️ Dragocen vizualni dokument sodobne umetnosti
Zbirka Risbe ne predstavlja le likovne poetike umetnika, ampak tudi pomemben dokument novejšega slovenskega umetnostnega prostora. Kot ugotavlja Marko Košan, Gvardjančič skozi surovost in intimo risbe mitologizira slovensko pokrajino na način, ki presega zgolj vizualno podobo – pretvori jo v izkustveno polje. V tem je njegovo delo neprimerljivo.
📚 Zakaj je »Risbe – Herman Gvardjančič« pomembna knjiga?
- Predstavlja enega najčistejših izrazov likovnega minimalizma in ekspresije v slovenski umetnosti
- Nudi neposreden vpogled v umetnikov ustvarjalni proces
- Odpira vprašanja o naravi umetnosti, pristnosti in zaznavi
- Vključuje spremne besede vodilnih slovenskih umetnostnih teoretikov
- Idealna za poznavalce likovne umetnosti, študente ALUO, kustose in estete
O avtorju
Herman Gvardjančič (r. 1943) je slovenski slikar in profesor, dolgoletni pedagog na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Njegova dela, predvsem krajine in ekspresivne podobe, so neločljivo povezana s slovenskim kulturnim prostorom. V risbi najde tisto najbolj osebno – tisto, kar ne dopušča distance, kar se zgodi samo enkrat. Njegov opus je del stalnih zbirk slovenskih galerij in deležen številnih razstav doma in v tujini.
