Resna igra (1912) velja za najboljši portret Stockholma v švedski književnosti ter za enega najboljših švedskih ljubezenskih romanov. Opisuje dolgo in mučno ljubezensko razmerje med Arvidom Stjärnblomom in Lydio Stille. Arvid je mlad, obetaven novinar, ki se zaljubi v prikupno Lydio, hčer priznanega stockholmskega slikarja. Arvid se kljub zaljubljenosti noče vezati, ker se boji izgube svobode. Lydia se poroči z drugim. Arvid se zaplete z več ženskami, z eno izmed njih ima celo nezakonskega sina, za katerega materialno skrbi. Kljub vsemu se čez čas le poroči, a ne z Lydio. Ujet je v zakon z žensko, ki je ne ljubi, še vedno pa hrepeni po Lydii. Po desetih letih od njunega mladostniškega ljubimkanja se Arvid in Lydia po naključju ponovno srečata. Začenjata se videvati in tokrat Lydia, ki se je z možem razšla, od Arvida ne pričakuje zakonske zveze. Tokrat je ona tista, ki želi ostati svobodna.

Roman je tudi kronika tedanjega časa. Pisatelj v duhu novinarskega okolja glavnega junaka z mnogimi detajli popiše duhovno ozračje, kulturno dogajanje v Stockholmu, znane osebnosti, pa tudi dnevnopolitično dogajanje, kjer pride do izraza njegova politična angažiranost. Veliko je tudi referenc na literarna dela, glasbo in filozofe, vendar je vse to pretežno le ozadje za ljubezensko zgodbo, ki se izkaže za tragično.

V izjemnem slogu je Söderberg svoje junake in njihove zgodbe prepletel z liričnimi opisi Stockholma in nam približal duh časa, v katerem je živel.