Razprava o človeškem razumu I je temeljno filozofsko delo o razumu, izkušnji in mejah vednosti.
Preberite več…
| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 616 |
| Vezava | |
| Založba |
Razprava o človeškem razumu I je eno izmed najvplivnejših del v zgodovini filozofije in hkrati temelj modernega empiričnega mišljenja. John Locke v tem delu ne išče odgovorov na posamezna metafizična vprašanja, temveč se loti zahtevnejše naloge. Preučiti želi sam razum. Njegove zmožnosti, meje in izvor vednosti. S tem postavi okvir, znotraj katerega je sploh mogoče odgovorno in smiselno razmišljati o svetu.
Locke izhaja iz prepričanja, da moramo pred vsako resno raziskavo najprej razumeti orodje, s katerim raziskujemo. Človekov razum. Če ne poznamo njegovih zmožnosti in omejitev, tvegamo, da bomo iskali odgovore tam, kjer jih ne moremo najti, in se zapletali v prazne spore, dogmatizem ali slepo vero.
Prav zato Razprava ni knjiga hitrih odgovorov, temveč premišljenega, postopnega razmisleka o tem, kaj sploh lahko vemo in kako do vednosti pridemo.
Ena izmed najbolj prelomnih tez Razprave je zavrnitev ideje o prirojenih pojmih in resnicah. Locke zagovarja stališče, da človek ne pride na svet z že vnaprej danimi idejami, temveč se vednost oblikuje skozi izkušnjo. Zaznavanje in razmislek sta temeljna vira naših idej.
Ta pogled je odločilno vplival na razvoj empirizma in zaznamoval celotno poznejšo filozofsko razpravo o spoznanju, znanosti in vzgoji.
Locke se v Razpravi vztrajno bori proti dogmatizmu, praznoverju in nekritičnemu sprejemanju avtoritet. Opozarja, da so prav nepreverjena prepričanja pogosto vir političnih, religioznih in intelektualnih zlorab.
Njegov cilj ni skepticizem, temveč intelektualna odgovornost. Človek naj uporablja razum tam, kjer je to mogoče, in prizna nevednost tam, kjer razumevanje presega njegove zmožnosti.
Čeprav je Locke oster kritik dogmatizma, ni radikalen skeptik. Nasprotno. Je pragmatik. Prepričan je, da je človekov razum dovolj močan, da nas vodi k urejenemu, udobnemu in moralno odgovornemu življenju.
Razum nam omogoča, da oblikujemo vrline, urejamo družbo in iščemo boljše načine bivanja, tudi če nikoli ne dosežemo popolne vednosti.
Prvi zvezek Razprave o človeškem razumu je v slovenščino prevedel Božidar Kante, ki je delu dodal tudi spremno besedo. Prevod je natančen, terminološko premišljen in omogoča zanesljivo branje tega zahtevnega filozofskega besedila.
Izdaja je del knjižnega programa, ki ga v letu 2025 sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, kar potrjuje njen znanstveni in kulturni pomen.
Razprava o človeškem razumu I predstavlja prvi del celotnega dela. Nadaljevanje v drugem zvezku je načrtovano za prihodnje leto, kar bo slovenskim bralcem omogočilo celovit vpogled v Lockeovo filozofsko vizijo.
Knjiga je namenjena študentom filozofije, humanistike, družboslovja ter vsem bralcem, ki jih zanima poglobljen razmislek o razumu, vednosti in svobodi mišljenja.
John Locke je eden najpomembnejših filozofov novega veka in osrednja figura britanskega empirizma. Njegova dela so odločilno vplivala na razvoj epistemologije, politične filozofije in razsvetljenske misli. Razprava o človeškem razumu velja za njegovo najvplivnejše in najbolj ambiciozno filozofsko delo.