| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 228 |
| Vezava | Mehka |
| Založba |
Prevrat krščanstva je intelektualno drzna in neizprosna analiza, v kateri francoski mislec Jacques Ellul razgrne ostro kritiko zgodovinskega razvoja krščanstva. Namesto da bi knjiga slavila prispevek krščanske civilizacije, se pogumno sooči z njenimi zablodami. Ellul brez olepševanja pokaže, kako je krščanstvo kot duhovno gibanje že kmalu po svojem nastanku zašlo s poti, ko je iz vere postalo ideologija, iz skupnosti – institucija, iz oznanjevanja – sredstvo moči.
Avtor brez zadržkov prizna: Voltaire in razsvetljenski kritiki krščanstva so imeli prav. Cerkev se je v zgodovini pogosto povezovala z oblastjo, prevzemala vzorce poganskih in imperialnih struktur, prilagajala svoje sporočilo družbenim vetrovom – naj bo to sveta vojna, socializem ali liberalna demokracija. Krščanski svet, kot pravi Ellul, je pozabil na moč evangelija kot motnjo – ne kot kulturno tradicijo, temveč kot radikalen poziv k spremembi srca in sveta.
Prevrat krščanstva postavlja ključno vprašanje: Kako ločiti med resničnim krščanstvom in njegovo popačeno zgodovinsko obliko? Ellul nas popelje k izvirnemu nauku prvih kristjanov, ki so živeli na robu družbe, v napetosti med ljubeznijo in preganjanjem, brez političnih ambicij. Trdi, da so bili prvi kristjani subverzivni v najbolj pristnem pomenu – ne kot revolucija moči, ampak kot duhovni prevrat vrednot. Ta naboj se je sčasoma izgubil v trenutku, ko je Cerkev vstopila v službo oblasti.
Ellul ne ponuja nostalgične idealizacije “prve Cerkve”, temveč poglobljen klic k razločevanju. Njegova misel je nemirna, zgoščena, pogosto vznemirjujoča – a vedno poštena. Skozi strasten esej nam pred oči postavi možnost drugačnega krščanstva: takšnega, ki ne išče potrditve pri državnikih in strukturah moči, temveč pri čisti evangeljski besedi, ki moti, razsvetljuje in osvobaja.
Jacques Ellul (1912–1994) je bil francoski protestantski teolog, sociolog, pravnik in eden najostrejših mislecev 20. stoletja. Njegovo delo je zaznamovano z zavračanjem tehnične determiniranosti, kritiko institucij in iskanjem avtentične, osebne vere. Njegova pisanja so pogosto v napetosti z obema – tako s sekularno levico kot z institucionalno religijo. Prevrat krščanstva je eno njegovih najostrejših in najaktualnejših del.





