Leto izida: 2025
Vezava: Mehka
Število strani: 278
Jezik: slovenski
Založba: Ciceron
€28,60 Izvirna cena je bila: €28,60.€25,70Trenutna cena je: €25,70.
1 na zalogi
Prevara z Jezusom – David Skrbina je knjiga, ki se loti ene najbolj občutljivih in kontroverznih tem v zgodovini zahodne civilizacije – vprašanja o resničnem obstoju Jezusa Kristusa. Avtor, filozof in raziskovalec zgodovine religij, z izjemno natančnostjo preiskuje zgodovinske zapise, svetopisemska besedila, teološke razlage in arheološke dokaze, da bi odgovoril na provokativno vprašanje: ali je Jezus zgodovinska osebnost ali mit, ki je bil ustvarjen z določenim namenom?
Že v uvodu Skrbina jasno pove, da njegov cilj ni žaliti vernikov ali spodkopavati vere kot osebne izkušnje, temveč razčleniti, kako so se oblikovale zgodbe in dogme, ki jih danes poznamo kot jedro krščanstva. Knjiga je zato hkrati zgodovinska preiskava in filozofski izziv bralcu, naj se sooči z možnostjo, da morda celotna zgodba temelji na premišljeni konstrukciji.
V Prevara z Jezusom – David Skrbina avtor razišče vse najpomembnejše zgodovinske vire, ki se nanašajo na Jezusovo življenje. Pregleda zapise rimske in judovske zgodovine iz prvega stoletja, vključno z deli Tacita, Jožefa Flavija in drugih antičnih avtorjev, ter preveri, koliko teh omemb je avtentičnih in koliko je kasnejših interpolacij ali predelav.
Ugotavlja, da je presenetljivo malo neposrednih dokazov o Jezusu zunaj svetopisemskih besedil – in da so ti pogosto sporni. Skrbina predstavi trditev, da je lahko zgodba o Jezusu nastala kot politično-duhovni projekt Rimljanov, namenjen umiritvi upornih judovskih provinc in utrditvi oblasti.
Avtor se poglobi v nastanek evangelijev in apostolskih pisem, pri čemer opozarja, da so bila vsa kanonična besedila zapisana desetletja po domnevnih dogodkih. Analizira razlike med evangeliji, izpuščene dele in protislovja, ki nakazujejo, da zgodba ni bila enotna, temveč rezultat selektivne izbire in urejanja besedil.
Poudari, da obstajajo številni apokrifni spisi, ki predstavljajo drugačne poglede na Jezusa in zgodnje krščanstvo – a so bili ti namerno izločeni iz uradnega kanona, ker so ogrožali enotnost in moč nastajajoče cerkvene strukture.
Skrbina izpostavi, kako so cerkveni voditelji skozi stoletja dopolnjevali in prilagajali zgodbo o Jezusu, da bi ustrezala teološkim potrebam in političnim interesom. Opisuje obdobja, ko je bila vsaka kritična razprava o avtentičnosti evangelijev strogo prepovedana in pogosto kaznovana.
Analizira tudi, kako so koncili, kot sta Nicejski in Kalcedonski, formalizirali določene dogme – od božanskosti Jezusa do razumevanja Trojice – ter s tem utrdili uradno zgodbo, ki se je nato učila kot nesporna resnica.
Knjiga se ne izogiba primerjavi med tradicionalno teologijo in sodobnimi zgodovinskimi, literarnimi ter arheološkimi raziskavami. Skrbina predstavi stališča t. i. “miticistične šole”, ki zagovarja tezo, da Jezus kot zgodovinska oseba ni obstajal, in ga primerja z drugimi božanskimi liki iz starodavnih mitologij, ki imajo presenetljive vzporednice z evangelijsko zgodbo.
Hkrati pokaže, kako močno se institucije še danes upirajo tem raziskavam, saj bi potrditev te teze pretresla temelje krščanske doktrine in cerkvene oblasti.
Prevara z Jezusom – David Skrbina ni le provokativna teza, temveč tudi poziv k intelektualni poštenosti. Avtor spodbuja bralca, naj ne sprejema resnic zgolj zato, ker so del dolgotrajne tradicije, ampak naj jih preverja, raziskuje in premisli.
Knjiga bo enako izzvala zgodovinarje, teologe, vernike in skeptike, saj odpira prostor za dialog, ki presega črno-belo delitev na “vernike” in “neverne”.
Čeprav gre za zahtevno temo, je knjiga napisana v razumljivem jeziku, z jasno strukturo in obsežnimi opombami, ki omogočajo poglobljeno nadaljnje raziskovanje. Skrbina prepleta akademsko natančnost z naracijo, ki bralca vodi skozi stoletja zgodovine in ga postopno pripelje do lastnih zaključkov.
David Skrbina je ameriški filozof, avtor in predavatelj, ki se posveča temam filozofije religije, etike in tehnologije. Je avtor več del, ki izzivajo ustaljene poglede na religijo in družbo, ter je znan po tem, da se loteva vprašanj, ki jih večina raziskovalcev raje obide. Njegovo delo odlikuje kombinacija kritičnega razmišljanja, obsežnega raziskovalnega dela in zavezanosti intelektualni svobodi.