Prebiranje Lolite v Teheranu – Azar Nafisi: moč literature v času zatiranja

Ko branje postane dejanje odpora

Prebiranje Lolite v Teheranu – Azar Nafisi je pretresljiv in hkrati navdihujoč spomin na življenje v Iranu po islamski revoluciji. Avtorica, profesorica angleške književnosti, nas popelje v čas, ko so bile besede, knjige in svobodno mišljenje pod strogim nadzorom oblasti. V takšnem ozračju se odločila za nekaj drznega: v svojem domu je začela skrivna srečanja z izbranimi študentkami, kjer so skupaj brale in razpravljale o literaturi, ki je bila v javnosti prepovedana ali cenzurirana.

To ni le zgodba o literaturi – to je zgodba o ženskah, ki so v branju našle zatočišče, orodje samospoznanja in tiho obliko upora proti represivnemu režimu.

Teheran, kjer so knjige nevarne

Po letu 1979 se je Iran spremenil v teokratsko državo, kjer je oblast določala, kaj je moralno, kaj se sme brati in kako naj živijo ljudje – še posebej ženske. Učbeniki, romani in celo klasiki svetovne književnosti so bili podvrženi cenzuri, učitelji pa so bili nadzorovani.

Azar Nafisi, ki je predavala na Univerzi v Teheranu, se je kmalu znašla v navzkrižju s sistemom. Ko so jo poskušali prisiliti, naj poučuje književnost skozi prizmo uradne ideologije, je odstopila. Namesto univerzitetnega predavalnega prostora je izbrala svojo dnevno sobo, kjer se je rodila posebna skupina – prostor, kjer so knjige spet lahko govorile brez omejitev.

Skrivni literarni salon 📚

V skupini se je zbralo sedem mladih žensk – vsaka z lastno življenjsko zgodbo, sanjami in ranami. Skupaj so brale dela avtorjev, kot so Vladimir Nabokov, F. Scott Fitzgerald, Jane Austen in Henry James.

Nafisi mojstrsko prepleta analizo teh del z življenjskimi izkušnjami svojih študentk. Lolita je postala prispodoba zatiranja in manipulacije, Veliki Gatsby pa odsev hrepenenja po svobodi in izgubljenih sanjah. Vsako literarno delo je bilo ogledalo, v katerem so mlade ženske prepoznavale lastne stiske in želje.

Življenje med tančico in resnico 🧕

Knjiga nazorno opisuje, kako vsakodnevno življenje žensk v Iranu zaznamujejo prisila nošenja hidžaba, ločitev spolov v javnem prostoru, cenzura in strah pred moralno policijo. Branje romanov, ki govorijo o ljubezni, individualnosti in svobodi, je bilo v tem okolju tvegano dejanje.

A prav ta tveganja so dala knjigi moč. Literarni salon Nafisijeve ni bil le prostor za pogovor o likih in zgodbah, temveč tudi varen kotiček za izražanje mnenj, ki so bila zunaj prepovedana.

Povezava med fikcijo in realnostjo

Ena največjih vrednosti knjige je, da pokaže, kako literatura ni odmaknjena od realnega življenja. Zgodbe iz romanov so postale metafore za politično in osebno resničnost udeleženk. Na primer:

• Lolita kot simbol žrtve, ki jo zatiralec oblikuje po svoji volji, odraža položaj žensk v Iranu.
• Daisy Miller Jane Austen prinaša vprašanja o družbenih omejitvah in svobodi vedenja.
• Veliki Gatsby pokaže, kako sanje lahko postanejo past, če jih pogojuje družbeni kontekst.

Osebne zgodbe študentk ❤️

Vsaka od študentk ima svojo zgodbo, ki Nafisijevi služi kot nit, prepletena z literarnimi analizami:

• ena se spopada z nasilnim možem,
• druga tvega vse, da bi nadaljevala študij,
• tretja poskuša najti ravnotežje med vero in željo po osebni svobodi.

Njihova pota so različna, a skupna jim je odločnost, da ne dopustijo, da bi jim družba odvzela identiteto.

Pisateljičin slog – izpoved in esej v enem

Nafisi piše hkrati osebno in intelektualno. Njena proza je bogata z opisi Teherana – mestnih ulic, prežetih z vonjem po čaju in utripom bazarjev – ter s psihološko poglobljenimi portreti žensk. Branje deluje kot potovanje, kjer se zgodovina, politika in književnost nenehno prepletajo.

Sporočilo knjige

Prebiranje Lolite v Teheranu je opomin, da svoboda misli in izražanja nikoli nista samoumevni. Pokaže, kako lahko knjige postanejo orožje proti zatiranju in kako se prava revolucija pogosto začne v tišini – z branjem, razmišljanjem in pogovorom.

To ni le zgodba o Iranu, temveč univerzalna pripoved o moči literature in o tem, kako lahko spremeni življenje, tudi v najbolj neugodnih okoliščinah.

O avtorici

Azar Nafisi (rojena 1948) je iransko-ameriška pisateljica in profesorica književnosti. Po študiju v ZDA se je vrnila v Iran, kjer je poučevala angleško književnost, dokler ni zaradi političnih pritiskov zapustila univerze. Leta 1997 se je preselila v ZDA, kjer nadaljuje s pisanjem in predavanji o svobodi izražanja, literaturi in pravicah žensk.