Knjiga Po(ne)srečena srečavanja je dvojček, dopolnilo in na neki način tudi pojasnilo h knjigi Navzkrižna srečavanja (2008). Avtor z zase značilno neposrednostjo, odkritostjo in temperamentom oblikuje osnovne probleme in dileme mladosti, od dramatičnih in destruktivnih odnosov v družini prek tegob spolnega, intelektualnega in osebnostnega dozorevanja, do hudih razočaranj, obupa in vere, značilnih za ustvarjalca, živečega v pogojih totalitarne družbe. Rdeča nit vseh teh zgodb je nepopustljiv boj za lastno podobo, za sebe kot svobodno, avtonomno, posamezno osebo, ki kot homo multiplex živi različne eksistence in vloge. Taras Kermauner rajši tvega hojo po robu, kot da bi reduciral svojo misel in jo podredil utečenim stereotipom.