| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 294 |
| Vezava | Trda |
| Založba |
Pojem tesnobe je eno izmed temeljnih del danskega filozofa Sørena Kierkegaarda, začetnika eksistencializma. V tej klasični razpravi Kierkegaard združi filozofijo, teologijo in psihologijo ter natančno analizira, kako je tesnoba povezana s svobodo, možnostjo izbire in pojavom greha. Knjiga presega okvirje religiozne meditacije in ponuja poglobljen uvid v človekovo notranjo razcepljenost, odgovornost in iskanje smisla.
Kierkegaard razume človeka kot bitje dvojne narave: posameznika (samost), ki nosi univerzalnost človeškega rodu. Vsak posameznik je prostor, kjer se zgodovina nadaljuje, a hkrati se skozi vsakega znova zgodi kvalitativni skok – eksistencialni trenutek, ko postane zavesten svoje svobode in odgovornosti.
Osrednja teza knjige je, da izvirni greh ni le teološki pojem, ampak globoko povezan s pojavom tesnobe, ki izvira iz svobode. Tesnoba ni zgolj čustveno stanje, temveč temeljna danost, ki izhaja iz možnosti izbire med dobrim in zlim. Ta občutek svobode človeka loči od drugih bitij in ga hkrati postavlja pred resno odgovornost.
Besedilo odpira prostor za poglobljen razmislek o lastni odgovornosti, o svobodi, ki ni brez cene, in o osebnem iskanju smisla sredi negotovosti. Kierkegaardova analiza izzove bralca, da se sooči z vprašanji, ki nimajo enostavnih odgovorov, a tvorijo bistvo eksistence. Delo ni namenjeno zgolj študiju, temveč tudi osebni refleksiji in filozofski rasti.
Søren Kierkegaard (1813–1855) je danski filozof, teolog in pisatelj, ki ga danes uvrščamo med najvplivnejše mislece moderne dobe. Njegova dela raziskujejo subjektivnost, vero, etiko, strah, tesnobo in eksistencialno izbiro. Čeprav je bil v svojem času prepoznan predvsem v Skandinaviji, so njegova dela pozneje postala temelj eksistencialne filozofije in še danes nagovarjajo bralce, ki iščejo globlje razumevanje človekovega mesta v svetu.





