Leto izida: 2025
Vezava: Trda
Število strani: 428
Jezik: slovenski
Uredil: David Movrin
Prevedel in spremno besedo napisal: Matej Hriberšek
Založba: Slovenska matica
€49,00
3 na zalogi
Od ustanovitve mesta, zvezek III, knjige 21–25 – Tit Livij nas popelje v prvo polovico druge punske vojne, enega najbolj dramatičnih in odločilnih spopadov v antični zgodovini. To je čas, ko se na prizorišču pojavi Hannibal Barca – vojskovodja, ki bo za vedno zaznamoval rimsko vojaško misel in preizkusil meje rimske vzdržljivosti.
Livij z mojstrskim občutkom za napetost oriše, kako je Kartagina po porazu v prvi punski vojni ponovno zbrala moči, usmerila svoj pogled na Iberski polotok in tam zgradila bazo moči, iz katere se je Hannibal podal na drzno misijo proti Rimu.
Najbolj znani prizori teh knjig opisujejo Hannibalov epski pohod čez Pireneje, Galijo in zasnežene Alpe. Livij prikaže fizične in logistične izzive, s katerimi so se soočali vojaki, sloni in spremljevalci, ter poudari Hannibalovo izjemno sposobnost motiviranja vojske v skoraj nemogočih razmerah.
Ta prizor ni zgolj vojaška epizoda, ampak simbol odločnosti in strateške drznosti – Hannibal se odloči za pot, ki jo Rimljani niti v sanjah niso pričakovali, in s tem že na začetku vojne prevzame pobudo.
Livij opisuje, kako so Rimljani sprva podcenjevali nevarnost. Njihovi načrti so predvidevali hiter spopad na sovražnem ozemlju, a so se kmalu znašli v defenzivi. Prve večje bitke pri Ticina in Trebii prinesejo poraze, ki omajejo zaupanje v nepremagljivost rimske vojske.
Livij podrobno opisuje taktiko Hannibala, ki je znal izkoristiti teren, vreme in psihologijo nasprotnika, ter napake rimskih poveljnikov, ki so se držali togih pravil in podcenjevali nasprotnika.
Eden vrhuncev tega zvezka je opis bitke pri Trasimenskem jezeru, kjer Hannibal z mojstrsko zasedo ujame in uniči rimsko vojsko. Livijev opis te bitke je napet kot vojni triler – od skritih položajev kartaginskih sil, jutranje megle, ki zakrije gibanje vojske, do trenutka, ko se Rimljani znajdejo popolnoma obkoljeni.
To je eden najbolj uničujočih porazov v rimski zgodovini in hkrati primer izjemne strateške inteligence.
Po nizu porazov se Rim obrne k strategiji, ki jo simbolizira novi diktator Kvint Fabij Maksim, imenovan tudi “Cunctator” – odlašalec. Livij opiše, kako Fabius uvede strategijo izogibanja odprtim bitkam in izčrpavanja nasprotnika s počasnimi, premišljenimi potezami.
Čeprav ta pristop povzroči nasprotovanja med bolj agresivnimi rimskimi poveljniki, se izkaže za ključno protiutež Hannibalovi ofenzivi.
V knjigah 21–25 Livij še ne pride do same bitke pri Kani (ta bo opisana kasneje), a natančno zgradi napetost in predstavi premike, ki vodijo do enega najbolj krvavih spopadov v antični zgodovini. Hannibalovo manevriranje po italijanskem ozemlju je prikaz njegove izjemne sposobnosti vodenja vojske daleč od domače baze, ob pomanjkanju oskrbe, a z neomajnim nadzorom nad moralo.
Kot vedno, Livij ne opisuje zgolj bitk, ampak se poglobi v osebne zgodbe – v zvestobo zaveznikov, strah med prebivalstvom, notranje politične spore v Rimu in Kartagini ter dileme posameznikov, ki se znajdejo razpeti med dolžnostjo in lastnim preživetjem.
Hannibal ni prikazan kot enodimenzionalni sovražnik – je spoštovan kot genialen strateg, kar daje pripovedi globino in kompleksnost.
Dogodki v tem delu Od ustanovitve mesta nas opominjajo, kako lahko vztrajnost in inovativnost posameznika pretreseta temelje tudi najmočnejših držav. Hannibalova zgodba je lekcija o moči strategije, prilagodljivosti in psihološkega vpliva na sovražnika.
Tit Livij (59 pr. n. št. – 17 n. št.) je bil eden največjih rimskih zgodovinarjev. Njegovo glavno delo Ab Urbe Condita je bilo obsežno kronološko popisovanje zgodovine Rima od njegovega nastanka. Čeprav je do danes ohranjen le del, so preostale knjige neprecenljiv vir za razumevanje rimskega sveta.