Kaj naredi literarno delo res veliko? Kaj v nas sproži občutek vzhičenosti, spoštovanja, skoraj svetosti? O vzvišenem je eno najvplivnejših del antične literarne teorije, v katerem neznani avtor – danes znan kot Longin – razgrne svojo vizijo umetnosti, ki ni namenjena zgolj razvedrilu, temveč duhovnemu dvigu.

📖 V 44 poglavjih, ki so se ohranila le deloma, Longin z občuteno retorično močjo razpravlja o estetskem pojmu »vzvišenega«. Razume ga kot presežno silo v umetnosti – tisto, kar bralca dvigne nad vsakdan, kar v duši sproži občutek veličine. A vzvišeno po Longinu ni le učinek; je posledica izbrušene retorike, plemenitega mišljenja, patosa, moralne odgovornosti in božanske inspiracije.

📚 Teme, ki jih odpira Longin:

• umetniška veličina kot nasprotje povprečnosti in drobnjakarstva

• čustveni naboj in etika kot jedro pravega govorništva in pesništva

• pomen patosa in sublimnega v literaturi in govorici

• natančna analiza besednih figur v klasični poeziji in govorništvu

• dialog s tradicijo: Homer, Demosten, Platon, Aristotel in Herodot kot sogovorniki

Kljub temu da je delo nastalo verjetno že v 1. ali 2. stoletju, njegovi premisleki o umetnosti še danes odmevajo. O vzvišenem je bilo temeljno besedilo evropskega klasicizma, vplivalo je na Boileauja, Edmunda Burka in Immanuela Kanta. Kasneje so ga znova odkrili romantiki in moderni estetiki, ki so v Longinovi misli prepoznali zgodnjo teorijo umetniškega navdiha.

🖋️ O avtorju:
Longinova identiteta ostaja skrivnost. Morda je bil Dionizij iz Halikarnasa, morda retor iz Rima, morda učen učenjak iz vzhodnega dela cesarstva. Toda njegovo besedilo – O vzvišenem – mu je zagotovilo nesmrtnost. Pisal je kot praktik, retor in estetski mislec, s pogledom, usmerjenim onkraj časa in forme.

📌 Današnja izdaja je opremljena z uvodnimi pojasnili, slovarčkom imen in obsežnimi opombami, kar jo dela dostopno tako študentom kot vsem, ki jih zanima literarna teorija, retorika ali umetnost mišljenja.