O duši – Aristotel
O duši (De anima) je temeljno delo zahodne misli, ki raziskuje vprašanje, kaj je življenje in kaj pomeni imeti dušo. Aristotel v tem klasičnem besedilu preseže sodobno, ozko psihološko pojmovanje duše kot zavesti ali notranjega jaza. Zanj je duša bistvo življenja samega – počelo, ki omogoča rast rastlinam, gibanje živalim in mišljenje človeku.
V knjigi Aristotel sistematično razdeli pojmovanje duše na tri ravni: vegetativno (rast, prehranjevanje, razmnoževanje), čutno (zaznavanje, gibanje, užitek, bolečina) in razumsko (misel, razumevanje, refleksija). Ta razdelitev ni le filozofska, temveč tudi naravoslovna – pomeni prvi poskus znanstvenega razmišljanja o tem, kaj je živo, kako deluje in kako se razlikuje od neživega.
Kaj vsebuje knjiga?
📜 Aristotelov pogled na življenje kot proces, ki povezuje telo in dušo.
👁️ Razmislek o čutih, spominu, zaznavanju in mišljenju kot osnovnih funkcijah duše.
⚖️ Argumente, zakaj duša in telo ne moreta obstajati ločeno – zavrača platonistično predstavo o nesmrtnosti individualne duše.
📚 Temelje, ki so vplivali na srednjeveško in novoveško filozofijo, psihologijo, biologijo in metafiziko.
Zakaj je knjiga pomembna še danes?
– Ker postavlja temelje evropskega razmišljanja o življenju, naravi in zavesti.
– Ker odpira vprašanja, ki še danes ostajajo aktualna: kako razumeti življenje, kaj pomeni zavest, kako povezati telesno in duševno.
– Ker pokaže, kako pomembna je povezava med filozofijo in naravoslovjem pri razumevanju sveta.
Komu je knjiga namenjena?
– Ljubiteljem klasične filozofije in zgodovine idej.
– Študentom filozofije, biologije, psihologije in humanistike.
– Bralcem, ki jih zanima razvoj pojmovanja duše od antičnih časov do danes.
– Vsem, ki želijo razumeti, zakaj so Aristotelove misli še vedno žive in vplivne.
O avtorju:
Aristotel (384–322 pr. n. št.), učenec Platona in učitelj Aleksandra Velikega, je eden največjih mislecev vseh časov. Njegova dela obsegajo logiko, naravoslovje, etiko, politiko, poetiko in metafiziko. S svojim sistematičnim, argumentiranim pristopom je postavil temelje znanstvenega in filozofskega mišljenja v Evropi.
