Noči v cirkusu so neverjetna in zabavna mešanica fantazije in realnosti, ki jo označujejo z izrazoma magični realizem in postmodernizem in v kateri se izraža tudi značilna naravnanost Carterjeve, feminizem. Zapletena zgodba o skrivnostni krilati cirkuški akrobatki in ameriškem novinarju, ki skuša odkriti resnico o njeni identiteti (ter jo razkrinkati kot sleparko) in se zato pridruži cirkusu na veliki turneji, je razdeljena na tri dele, ki se dogajajo v Londonu, Sankt Peterburgu in Sibiriji. V vseh treh in v junakinjini avtobiografski pripovedi se prepleta množica mitov in legend, spominov in aluzij na znane dogodke, osebnosti, literarna in umetniška dela ipd., v njih mrgoli nenavadnih oseb (človeških in živalskih), jezik pa je mnogoplasten, gost, obložen z nenavadnimi podobami, pomeni in podpomeni. Zgodba, v kateri nič ni, kot se zdi (začenši z glavno junakinjo), je namreč umeščena v natančno določen čas, na prelom med 19. in 20. stoletjem, in se dogaja v dobro znanih krajih, tako da ob vsem fantastičnem razkošju in kaotičnosti dogajanja ponuja hkrati tudi zelo realno sliko takratnih družbenih in političnih razmer v svetu, predvsem v Angliji in Rusiji.

Priljubljenost tega romana skoraj 30 let po izidu (1984) še vedno narašča, leta 2006 je bil tudi adaptiran za gledališče.