| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 340 |
| Vezava | Trda |
| Založba |
Neumno kakor kakšno dejstvo – Intelektualna avtobiografija enega najprodornejših slovenskih umov 🧠📘
Neumno kakor kakšno dejstvo je izjemna avtobiografska pripoved Aleksandra Zorna – literarnega kritika, dramaturga in nekdanjega poslanca –, ki nas z lucidno ironijo in prefinjeno občutljivostjo popelje skozi več kot pol stoletja slovenske kulturne in družbene zgodovine. V času, ko so se meje svobode merile v centimetrih, je bil Zorn eden tistih glasov, ki je misel potiskal čez rob konvencionalnega.
Zgodba ni zgolj osebna retrospektiva. Je obenem kronika generacije, ki je iskala glas sredi institucionalnih omejitev in političnih konvencij. In tudi pri tem ni bila nikoli tiho.
🎭 Od študentskih tribune do kulturne elite
Avtor bralca popelje od študentskih dni na legendarni komparativistiki do kulturnih žarišč Ljubljane: Radia Študent, revije Tribuna, Mladih pot in ŠKUC-a. V ospredje stopijo tudi stranske figure – uredniki, umetniki, profesorji, politiki –, ki s svojimi pojavi obogatijo pripoved.
Zorn ne olepšuje spominov, a jih obarva z igrivo distanco in pogosto samoironijo. Njegova pripoved je razmišljanje svobodnega duha, ki se nikoli ni povsem uklonil sistemu, a ga je dobro poznal od znotraj.
📽️ Umetnost, uredništvo, politika – trojni oder enega življenja
Avtor z značilnim slogom opiše svojo pot dramaturga v Eksperimentalnem gledališču Glej in na Viba filmu. Od tam prestopi v knjižni svet – kot urednik ene največjih slovenskih založb (Mladinska knjiga) – in nato še v politiko.
V vseh teh vlogah je Zorn ostal mislec. Knjiga je polna pronicljivih razmislekov o vlogi intelektualca v družbi, o ustvarjalni svobodi, prelomnih trenutkih v kulturi ter o napakah, zgrešenih iluzijah in spopadih s samim sabo.
📚 Zakaj brati Neumno kakor kakšno dejstvo
🖋️ O avtorju
Aleksander Zorn (1947) je bil med najbolj aktivnimi ustvarjalci svoje generacije. Deloval je kot urednik, kritik, dramaturg, pisatelj in politik. Za knjigo esejev Smešna žalost preobrazbe je prejel Rožančevo nagrado. Njegova intelektualna širina in jezikovna gibkost sta oblikovali tako literarno kot javno življenje v Sloveniji. Ostaja eden tistih avtorjev, ki se jih bere z možgani – in z užitkom.





