Most na Drini Iva Andrića razkriva tragedije, lepoto in zgodovinski spomin Balkana.
Preberite več…
| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 396 |
| Vezava | |
| Založba |
Roman Most na Drini prinaša epsko pripoved o življenju ob reki Drini, kjer monumentalni kamniti most postane priča stoletnim spremembam. V tej izjemni zgodbi Iva Andrića se simbolika mostu prepleta z usodami ljudi, ki živijo ob njem, ter razkriva razdrobljeno, a hkrati povezano naravo balkanskega prostora. Že na prvih straneh začutimo prisotnost zgodovine, ki ne mine, temveč preobrazi življenje vsake generacije, kot bi čas polzel skozi hladne kamnite loke in se vsakič znova vtisnil v spomin skupnosti.
Osrednja nit romana ni zgolj opis političnih dogodkov ali vojn, temveč zgodbe navadnih ljudi, ki na mostu prepoznajo varnost, lepoto in simbol moči. Ta arhitekturni dosežek služi kot prostor srečevanja različnih veroizpovedi, trgovanja in skrivnih pogovorov, hkrati pa postane prizorišče globokih družbenih trenj. Zgodovina Balkana je v romanu prikazana skozi drobne usode, zato ne pripoveduje zgolj o narodu, temveč o posamezniku, čigar identiteto oblikujejo politične odločitve, tradicije, strahovi in pripadnost.
V Mostu na Drini je most obenem prizor tragedij in razpada ter simbol odpornosti in trajanja. Ko se družbena slika spreminja pod vplivom imperijev, vojn in nacionalizmov, se preoblikujejo tudi odnosi med ljudmi. Roman pokaže, da se zgodovina nikoli ne ustavi, temveč udarja kot valovi reke, ki spirajo spomine in oblikujejo nove. V tem toku se izrisuje temeljno sporočilo romana: most povezuje ljudi, a jih lahko tudi loči, če je v njih več sovraštva kot želje po razumevanju.
Pripovedni slog Iva Andrića je bogat, a ne pretiran, poln natančnih opazovanj in subtilnih psiholoških portretov. Avtor združuje poetsko izražanje s historično natančnostjo, zato roman deluje kot literarni dokument časa. S tem bralca ne le navduši, temveč mu omogoči globoko razumevanje balkanske identitete. Most na Drini tako ni zgolj zgodovina enega kraja, temveč literarna freska, ki razpravlja o vprašanju, kaj pomeni živeti na stičišču kultur, religij in nasprotij.
Ivo Andrić je bil eden najpomembnejših pisateljev jugoslovanske književnosti. Leta 1961 je prejel Nobelovo nagrado za književnost, njegova dela pa so prevedena v več kot štirideset jezikov. Bil je diplomirani zgodovinar, pesnik, romanopisec in diplomat. Njegove zgodovinske pripovedi, med katerimi izstopajo Travniška kronika, Gospodična in Prekleto dvorišče, so edinstven prikaz življenja v Bosni, kjer se evropski in orientalski svet nenehno prepletata, dopolnjujeta in izzivata.





