Moje življenje je avtobiografija Marcela Reich-Ranickega, in vendar veliko več kot le izjemna in obsežna avtobiografija – je kronika nekega časa in dogajanja, tankočuten, temperamenten in trezen oris burnih desetletij med letoma 1920 in 1999. Je eden najpopolnejših dokumentov o vsakdanu varšavskega geta, v katerega je imel avtor še zlasti temeljit vpogled, saj je dobršen čas tudi sam delal v dopisni pisarni judovskega sveta, ki je geto upravljal. Ne nazadnje pa smo priča notranji moči človeka, ki zmore preživeti, in ljubezni, ki ostaja rdeča nit pripovedi – ljubezni do Tosje Langnas in do nemške kulture in književnosti, ki je, kot pravi avtor, njegova edina resnična domovina.
Po knjigi je bil posnet tudi film.
Marcel Reich-Ranicki
nemški literarni kritik, 1920–2013
Marcel Reich-Ranicki, najznamenitejši literarni kritik nemškega jezikovnega prostora, je desetletja izrazito vplival na kulturno življenje in dogajanje. Rodil se je na Poljskem in se devetleten s starši preselil v Berlin. Že od mladih let se je navduševal nad nemško književnostjo, glasbo in gledališčem. Po končani gimnaziji je bil leta 1938 deportiran na Poljsko in v tesnem varšavskem getu delil usodo deset tisočev drugih izgnanih Judov. Z ženo Tosjo sta preživela okrutna leta poniževanj, nasilja in skrivanja pred Nemci. Po vojni je Reich-Ranicki nekaj let služboval na Poljskem, leta 1958 pa se je vrnil v Nemčijo in malone čez noč zaslovel kot literarni kritik. Javnosti se je priljubil predvsem kot neizprosni kritik v dolga leta predvajani popularni televizijski oddaji Literarni kvartet.
