Moja resnična zgodba je kratko, a izjemno globoko delo o krivdi, odgovornosti in prezgodnjem odraščanju.
Preberite več…
| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 100 |
| Vezava | |
| Založba |
Moja resnična zgodba je kratko, a izjemno intenzivno literarno delo španskega mojstra pripovedi Juana Joséja Millása, ki bralca že na prvih straneh potegne v globoko psihološko razmišljanje o odgovornosti, naključju in posledicah drobnih odločitev. Zgodba je pripovedovana v prvi osebi. Najstnik se vrača iz šole in v trenutku brez razmisleka z mosta na cesto pod seboj spusti frnikolo. Dejanje se zdi nepomembno, skoraj otroško. Toda prav ta trenutek sproži verigo dogodkov, ki se konča s hudo prometno nesrečo.
Frnikola pade. Avto zavije. Zgodi se nesreča. In življenje pripovedovalca se v hipu razcepi na prej in potem. Millás z izjemno natančnostjo razgrne psihološko pokrajino mladostnika, ki se mora soočiti z dejstvom, da je njegovo na videz nedolžno dejanje povzročilo nekaj nepopravljivega. Bralec se skupaj z njim sprašuje, ali sploh obstajajo naključja ali pa vsako dejanje nosi težo posledic, ki jih ne znamo predvideti.
Zgodba ni napisana senzacionalistično. Ne išče šoka, temveč razumevanje. Avtor se osredotoča na notranji dialog, na razpoke v mislih, na tišino, ki nastane, ko besede niso dovolj. Najstnik se mora ob običajnih mladostniških težavah spopasti še z nečim veliko težjim – z občutkom krivde, ki ga ne more deliti z nikomer.
Millás mojstrsko prikaže, kako krivda postopoma pronica v vsakdanje življenje. V šolo, v odnose, v misli, ki se vračajo vedno znova. Pripovedovalec se sprašuje, ali ima pravico do normalnega življenja. Ali lahko še sanja, se smeje, načrtuje prihodnost. In predvsem, ali je mogoče živeti naprej, ko veš, da si bil povod za tujo nesrečo.
Zgodba ne ponuja lahkih odgovorov. Ne razreši krivde in je ne izbriše. Namesto tega odpira prostor za razmislek. Bralca povabi, da se postavi v kožo mladostnika in se vpraša, kako bi sam ravnal v takšni situaciji. To je knjiga, ki se ne bere hitro, čeprav je kratka. Vsaka stran zahteva postanek.
Knjiga je oblikovana v skladu s kriteriji za bralce z disleksijo. Besedilo je pregledno, tipografija jasna, postavitev zračna. To omogoča bolj tekoče branje in lažje sledenje zahtevni notranji pripovedi, ki zahteva zbranost in čustveno pozornost.
Osrednji motiv je naključje. Majhno dejanje sproži velike posledice in postavi vprašanje, ali sploh obstaja meja med igro in odgovornostjo.
Zelo močan je motiv krivde. Zgodba raziskuje, kako se krivda naseli v človeku, kako vpliva na samopodobo in kako lahko spremeni pogled na svet.
Prisoten je motiv odraščanja. Pripovedovalec se nenadoma znajde pred izkušnjo, ki presega njegovo starost in ga prisili v prezgodnjo zrelost.
Knjiga odpira tudi motiv tišine. Molk, neizrečeno in potlačeno postanejo enako pomembni kot besede, ki jih pripovedovalec izreče.
Juan José Millás je eden najvidnejših sodobnih španskih pisateljev, znan po psihološko poglobljenih, pogosto pretresljivih pripovedih. Njegov slog je zadržan, a izjemno natančen, zaznamovan z zanimanjem za notranje svetove posameznika in moralna vprašanja vsakdanjega življenja. Moja resnična zgodba je primer njegove sposobnosti, da z minimalnimi sredstvi ustvari izjemno močno literarno izkušnjo.





