Švindler, špijonka in človek z bombo – Tri resnične usode v vrtincu 20. stoletja, ujeti med upor, prevaro in zgodovinski preobrat

Švindler, špijonka in človek z bombo je zgodovinsko-literarni roman, ki združuje tri resnične, a med seboj na videz nepovezane življenjske zgodbe: švicarskega goljufa Felixa Blocha, sovjetsko obveščevalko Lydijo Stahl in anarhista Mauricea Bischofa, ki naj bi načrtoval atentat na ameriškega predsednika. Alex Capus jih skozi pripovedni lok združi v razmislek o svobodi, manipulaciji in usodnosti posameznika v zgodovinskem času.

Capus s prepoznavno ironično distanco in pripovedno eleganco zgradi roman, ki ni le kronika treh življenj, temveč tudi kritika 20. stoletja kot obdobja ideoloških obsedenosti, nasilnih sanj in pragmatičnih kompromisov. Bralca ne vodi skozi fikcijo, temveč skozi dejstva – prelite v literarno obliko.

Trije obrazi evropske razklanosti

Vsak od treh likov nosi simbolno vlogo: Bloch kot predstavnik moralne prilagodljivosti in pohlepa, Stahlova kot poosebljena hladna zvestoba ideologiji in Bischof kot tragični idealist, ki ne najde svojega mesta med utopijo in realnostjo.

Capus v ozadju niza politične pretrese, vojne, vzpone totalitarizmov in zaton vrednot – ne z velikimi gesli, temveč skozi usode malih ljudi, ki so zlorabljeni, pozabljeni ali napačno razumljeni.

Roman, ki zrcali stoletja, ne pridiga

Švindler, špijonka in človek z bombo ni roman z jasnimi sporočili, temveč pripoved z dvomi. Capus ne vsiljuje sodbe, temveč opazuje – z občutkom za detajl, z jezikovno natančnostjo in s pripovedno zrelostjo. Kljub zgodovinski snovi roman ni dokumentarističen, temveč subtilno literaren, večplastno strukturiran in premišljeno ritmiziran.

Capus piše v jeziku, ki združuje resnost z duhovitostjo, zgodovino z usodo, esejističnost z romaneskno formo. Bralec prej kot napetost čuti premišljenost, prej kot zgodbo razvozlava ideje.

O avtorju

Alex Capus (roj. 1961) je švicarski pisatelj, esejist in novinar francosko-nemškega rodu. Njegova dela pogosto črpajo iz zgodovinskih dogodkov in dejanskih osebnosti, ki jih preoblikuje v subtilne, premišljene romane z jasno literarno identiteto. V slovenščino so prevedeni tudi romani Pot do Isfahana, Léon in Louise ter Hiša v Passyju.