Moje je maščevanje – napet, psihološko prefinjen roman o spominu, krivdi in temnih razmerjih moči

Moje je maščevanje Marie NDiaye je mojstrsko napisana psihološka enigmatika, ki preseže okvire kriminalnega romana. Namesto da bi postavila v ospredje brutalni zločin – umor treh otrok – se roman poglobi v nekaj še bolj skrivnostnega: krhko, nezanesljivo in zlovešče izmuzljivo notranjost odvetnice Susane, ki primer prevzame. V moškem, ki jo najame, prepozna nekaj globoko znanega, skoraj pozabljenega, morda potisnjenega prav zato, ker je preveč boleče.

NDiaye izhaja iz navidez jasne, realistične situacije, ki pa jo s svojim značilnim slogom počasi izkrivi, premakne in raztopi. Pri tem se razmerja med liki spreminjajo v neudobna, skoraj fantastična prepletanja občutkov, strahov in skritih pomenov. Bralec ves čas čuti, da nekaj uhaja razumevanju – da so odgovori prav tam, a se izmikajo, tako kot se izmika resnica odvetnici, ujeti med lastno preteklostjo in sedanjim primerom.

Roman, ki ne išče rešitev, temveč razpoke v spominu

V ospredju ni zločin, temveč vprašanja: kdo je ta moški? Zakaj se njena preteklost vrača prav zdaj? In kaj se je v resnici zgodilo v dogodku iz njenega otroštva, ki ga le na pol prepozna, kot meglico, ki je hkrati prisotna in nedosegljiva? Vse, kar naj bi bilo jasno, postane dvomljivo. Meja med interpretacijo in resničnostjo razpade. Susane se vse bolj izgublja v lastnem spominu, roman pa postopoma razkrije, da maščevanje iz naslova morda sploh ni tisto, kar se zdi.

Temno razpoloženje, napeta atmosfera, slog, ki ne popušča

NDiaye je znana po tem, da resničnost le rahlo potisne čez rob – ravno toliko, da se začne ob branju kopičiti čudenja polna tesnoba. Tudi v tem romanu ustvari nevsiljivo, a vseprisotno napetost. Odvetnica nikoli ni povsem prepričana v to, kar vidi in čuti. Bralec prav tako ne. Vsak dialog, vsak premislek, vsaka drobna podrobnost nosi dvoumnost, ki roman potiska v psihološko globino, v kateri je resnica le ena izmed možnih interpretacij.

Za bralce, ki iščejo literaturo, ki preseže žanr

Moje je maščevanje je roman, ki bo nagovoril bralce zahtevnejše psihološke proze, ljubitelje atmosfere med realnim in nepojasnjenim ter vse, ki cenijo natančen, minimalističen, a izjemno sugestiven slog. NDiaye ne ponuja preprostih rešitev in ne zgradi klasične kriminalke. Ustvari pa izjemno literarno izkušnjo – temačno, intelektualno izzivalno in polno nepričakovanih zasukov, ki se odvijajo predvsem v notranjosti protagonistke.

O avtorici

Marie NDiaye (1967) je ena najprepoznavnejših sodobnih francoskih pisateljic. Njena dela so prejela številne nagrade, zaznamuje pa jih edinstven slog, ki iz realistične premise prehaja v subtilno izkrivljeno, skoraj nadrealno psihološko pokrajino. Tudi v tem romanu mojstrsko razpira dinamike moči, identitete in prikritih čustvenih tokov, zaradi česar ostaja ena osrednjih avtoric evropske literature.