Leto izida: 2016
Vezava: Trda
Število strani: 336
Jezik: slovenski
Založba: Modrijan
Avtor: Richard Dawkins
Opomba: Rahlo udarjen vogal
| Leto izdaje | |
|---|---|
| Število strani | |
| Vezava | |
| Založba | |
| Jezik | |
| Avtor |
€24,90 Izvirna cena je bila: €24,90.€14,00Trenutna cena je: €14,00.
2 na zalogi
Moč čudenja: Kako nastane znanstvenik Richarda Dawkinsa je prva knjiga njegove avtobiografije, ki bralca popelje skozi otroštvo, mladost in zgodnje profesionalno življenje enega najbolj znanih evolucijskih biologov sodobnega časa. Dawkins z živahno pripovedjo in obilico osebnih anekdot oriše idilično otroštvo v kolonialni Afriki, družinsko okolje, ki ga je oblikovalo, ter mladeniški razvoj – od člana cerkvenega zborčka do prepričanega nasprotnika religije.
Študij zoologije na Univerzi v Oxfordu mu je odprl nova vrata: tamkajšnji tutorji so ga naučili razmišljati o znanosti na povsem nov način, ne zgolj skozi učbenike. Kot mladi predavatelj je kmalu vstopil tudi v svet raziskovanja in eksperimentiranja z računalniškimi simulacijami, dokler ga zaradi električnih redukcij leta 1973 ni čakal nepričakovan premor. Prav v tem času je začel pisati knjigo, ki ga je izstrelila med zvezde znanstvene skupnosti – Sebični gen. Knjiga ni samo spremenila pogleda na evolucijo, temveč je Dawkins svetu prinesel še pojem »mem«, enoto kulturne evolucije, ki je danes nepogrešljiva v družbenih razpravah.
Ker ponuja intimen vpogled v nastanek znanstvenika, ki je močno vplival na sodobno biologijo.
Ker združuje osebne anekdote, zgodovino znanstvenih idej in duhovit pogled na prelomne trenutke v znanosti.
Ker bralcu pokaže, kako radovednost, dvom in neustavljivo čudenje vodijo do velikih znanstvenih prebojev.
To je knjiga za vse, ki jih zanima zgodovina znanosti, biografije izjemnih ljudi in razumevanje, kako nastanejo ideje, ki spreminjajo svet.
Richard Dawkins (r. 1941) je britanski biolog, avtor, profesor in eden najvplivnejših popularizatorjev znanosti. S svojimi knjigami (Sebični gen, Bog kot zabloda) in javnim nastopanjem je zaznamoval sodobne razprave o evoluciji, veri in racionalnosti.





