Nicolas Roch Sébastien de Chamfort (1741–1794) je francoski razsvetljenec, sklepni člen v dolgi vrsti opisovalcev človeške narave, kakršni so Montaigne, Descartes, La Rochefoucauld, Pascal, Diderot in Voltaire. Njegove Maksime so jedek, nadvse oster prerez predrevolucionarne francoske družbe, ki je v drugi polovici osemnajstega stoletja tičala v globoki politični in moralni krizi.

Literarna zgodovina je njegova besedila označila kot najvišji umetnostni izraz cinizma, saj so v njih izrisane vse ključne pomanjkljivosti, stranpoti, krivice in strahote človeških družb. A onstran cinizma imajo Chamfortove Maksime univerzalen doseg. V mračni, neusmiljeni kritiki človeškega častihlepja in oblastiželjnosti pisatelj ves čas išče luč, ki bo ponovno vzbudila duha človečnosti in ga razsvetlila z zavedanjem, da je človekova prva naloga – biti človek.