| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 258 |
| Vezava | Mehka |
| Založba |
Krščanske ideje, ki so pretresle svet je knjiga, ki z veliko jasnostjo in pogumom pokaže, kako globoko je krščanstvo oblikovalo vrednote, institucije in zavest zahodne civilizacije. Jean-François Chemain, zgodovinar in pravni filozof, bralcu predstavi pogled, ki je hkrati zgodovinsko podprt in intelektualno izzivalen: temeljne ideje, ki danes tvorijo jedro demokracije, laičnosti, enakosti in človekovih pravic, so bile sprva krščanske ideje.
Chemain razbija pogoste predsodke o krščanstvu kot oviri napredka. Nasprotno – poudari, da je ravno krščanstvo vzpostavilo ločitev med Cerkvijo in državo, kar je omogočilo nastanek laične republike. Prav tako pojasnjuje, kako so vrednote, kot so svoboda, enakost in bratstvo, globoko zakoreninjene v evangeliju in teološki antropologiji. Krščansko pojmovanje dostojanstva vsakega človeka je ustvarilo osnovo za razvoj človekovih pravic, enakopravnosti med spoloma in odprave suženjstva.
Avtor se dotakne tudi pogosto spregledanega vidika: krščanstvo kot motor izobraževanja in znanstvenega napredka. Ustanavljanje univerz, razvoj pismenosti, ohranjanje antične dediščine – vse to je bilo dolga stoletja povezano s krščanskimi ustanovami. Chemain trdi, da prav krščanska vera, ki priznava red v stvarstvu in razum kot Božji dar, ni zavirala znanosti, temveč jo je omogočila.
Ena ključnih misli knjige je, da krščanska zavest o človekovi grešnosti deluje kot naravna omejitev absolutne oblasti. Čeprav se je skozi zgodovino dogajalo tudi nasprotno – zlorabe oblasti v imenu vere –, pa Chemain vztraja, da je temeljna krščanska miselnost predstavljala etično in pravno zavoro proti totalitarnim težnjam, kar se je jasno pokazalo v nasprotovanju fašizmu in komunizmu.
Jean-François Chemain je francoski profesor, doktor zgodovine in zgodovine prava, diplomant pariškega Institut d’études politiques. Deluje kot predavatelj na katoliških visokošolskih zavodih ter je avtor številnih del s področja zgodovine, prava in družbenega mišljenja. Njegovo pisanje odlikuje jasen slog, zgodovinska natančnost in sposobnost povezovanja miselnih tokov s sodobnimi vprašanji.