Krasni novi svet je klasična antiutopija o družbi, kjer udobje in nadzor nadomestita svobodo.
Preberite več…
| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 256 |
| Vezava | |
| Založba |
€15,99
Dobava od 2 – 3 dni
Roman Krasni novi svet je ena najvplivnejših antiutopij 20. stoletja in delo, na katero se vedno znova opirajo vsi, ki svarijo pred nevarnostmi tehnološko urejene, a duhovno izpraznjene prihodnosti. **:contentReference[oaicite:0]{index=0}** je s tem romanom že leta 1932 presenetljivo natančno ujel strahove in dileme sodobnega človeka, zato delo tudi danes ostaja srhljivo aktualno.
Gre za roman, ki ne straši z nasiljem, temveč z udobjem, nadzorom in popolno prilagoditvijo posameznika sistemu.
Zgodba se dogaja 632 let po tem, ko je Henry Ford uvedel tekoči trak in množično proizvodnjo. Ford postane nova božanska figura družbe, ki je zgrajena na popolni učinkovitosti, stabilnosti in potrošnji. Ljudje niso več rojeni, temveč izdelani v laboratorijih in že pred rojstvom razdeljeni v pet kast, od inteligentnih alf do skoraj povsem otopelih epsilonov.
Vsak posameznik ima natančno določeno mesto in nalogo. Svoboda, individualnost in osebna izbira so odpravljene v imenu sreče in družbene stabilnosti.
V Huxleyjevem svetu ni vojn, lakote ali bolezni. Ni pa tudi umetnosti, globokih čustev, religije ali poezije. Vse, kar bi lahko povzročilo dvom ali nemir, je sistematično odstranjeno. Ljudje so vzgojeni, da so zadovoljni s svojo vlogo, pri tem pa jim pomaga tudi stalna uporaba pomirjevalne droge.
Roman odpira neprijetno vprašanje: ali je družba res boljša, če je srečna, a brez svobode. Ali je udobje lahko nadomestilo za resnično človeško izkušnjo.
Krasni novi svet ni zgolj kritika totalitarizma. Je opozorilo pred družbo, v kateri ljudje prostovoljno sprejmejo nadzor v zameno za varnost in ugodje. Prav zato roman še danes pogosto beremo vzporedno z deli, kot so Orwellova distopična besedila, vendar z drugačnim poudarkom: Huxleyjev svet ne vlada s strahom, temveč s prijetnostjo.
Branje romana spodbuja razmislek o sodobni družbi, potrošništvu, tehnologiji in vlogi posameznika v sistemu.
Izdaja v zbirki Živi klasiki prinaša to temeljno antiutopično delo v dostopni obliki, primerni za šolsko branje, študij ali osebno refleksijo. Roman ostaja močno opozorilo, da tehnološki napredek brez etične zavesti lahko vodi v izgubo tistega, kar nas dela ljudi.