Otroški pogled na velik zgodovinski prelom. Kinderland združuje humor, prijateljstvo in odraščanje.
Preberite več…
| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 307 |
| Vezava | |
| Založba |
Kinderland je risoroman, ki se zadnjih mesecev Vzhodne Nemčije loteva na nepričakovan in osvežujoč način. Namesto političnih razprav ali zgodovinskih analiz avtor izbere perspektivo otroka. Prav ta neobremenjen pogled omogoči, da se velik zgodovinski prelom pokaže skozi drobne vsakdanje dogodke, prijateljstva, igre in skrbi, ki polnijo otroški svet.
Zgodba spremlja dečka, ki z značilno otroško brezskrbnostjo krmari med šolo, prijatelji, družinskimi pričakovanji in prostim časom. Svet okoli njega se spreminja, a zanj ostajajo v ospredju tekmovanja, zamere, zvestoba in želja po pripadnosti. Prav v tem kontrastu med otroškim doživljanjem in zgodovinskim ozadjem tiči moč pripovedi.
Na več kot tristo straneh Kinderland iskreno oriše dinamiko otroških prijateljstev. V ospredju so zvestoba, tekmovalnost, razočaranja in trenutki poguma, ki se zdijo majhni, a so za otroka vseobsegajoči. Čustva so intenzivna, odnosi zapleteni, odločitve pa pogosto težje, kot bi si odrasli mislili.
Pomemben del zgodbe zavzema organizacija tekmovanja v namiznem tenisu. Dogodek ni zgolj igra, temveč simbol reda, pravil in smisla v svetu, ki se nezadržno maje. Otroci vlagajo vanj vso svojo energijo, ne da bi se zavedali, da se v ozadju pripravlja zgodovinski prelom.
Nenaden padec Berlinskega zidu vdre v zgodbo skoraj mimogrede, tako kot je v otroški zavesti pogosto zaznan tudi v resničnem življenju. Dogodek, ki je za odrasle prelomen in usoden, se preplete z vsakdanom otrok, ki se še naprej ukvarjajo s svojimi majhnimi in velikimi skrbmi. Prav ta diskrepanca naredi pripoved izjemno pristno.
Kinderland se ne izogiba prikazu protislovij življenja v Vzhodni Nemčiji. Avtor brez idealiziranja pokaže tako omejitve kot tudi občutke skupnosti, varnosti in rutine. Vse to je prikazano subtilno, skozi drobne prizore, ki skupaj sestavijo celostno sliko nekega časa.
Mawilov slog je igriv, humoren in vizualno topel. Barve, risba in ritem pripovedi ustvarjajo občutek spomina, ki ni obremenjen z nostalgijo, temveč z iskrenostjo. Humor pogosto razbremeni težke teme, ne da bi jih razvrednotil.
Čeprav je zgodba trdno zasidrana v konkreten zgodovinski trenutek, Kinderland v resnici govori o univerzalni izkušnji odraščanja. O prvih odgovornostih, razočaranjih in spoznanju, da se svet lahko spremeni hitreje, kot smo pripravljeni sprejeti.
Kinderland je leta 2014 prejel nagrado Max & Moritz za najboljši nemški strip. Priznanje potrjuje njegovo izjemno pripovedno in umetniško vrednost ter pomen v sodobnem evropskem stripu.
Mawil, rojen leta 1976 v Vzhodnem Berlinu, sodi med najvidnejše nemške striparje svoje generacije. Njegova dela pogosto združujejo humor, osebno izkušnjo in družbeni kontekst. Poleg Kinderlanda je znan tudi po tem, da je kot prvi nemški avtor ustvaril eno izmed nadaljevanj legendarnega Lucky Luka.





