So naši otroci opremljeni za prihodnost? Koliko vzgoje jim dolgujemo? Kaj naj bi otrok v prvih letih življenja doživel, znal, vedel? S čim naj bi vsaj prišel v stik?

Radovednost, veselje do raziskovanja in odprtost za nove izkušnje, za »izkustveni svet« v najširšem smislu, so največji prav v letih pred vstopom v šolo. Pritoževanje nad pomanjkljivostmi šolarjev je nadvse glasno, redkeje pa si vzgojitelji in snovalci kulturne politike zastavljajo vprašanje, katere vzgojne priložnosti dolgujemo predšolskim otrokom na začetku 21. stoletja.

Donata Elschenbroich je v pogovorih s starši, pedagogi, strokovnjaki na področju raziskovanja možganov, razvojnimi psihologi, podjetniki, prodajalci in brezposelnimi zasnovala seznam želja glede »izkustvenega sveta«; seznam vključuje praktične življenjske, socialne in motorične, pa tudi kognitivne in estetske sposobnosti ter izkušnje. Pri tem ne gre za katalog učnih ciljev, za seznam sposobnosti, ki jih je treba preverjati, temveč za nov, odprt kánon vzgojnih doživetij, ki otroke pripravljajo na življenje v spremenjenem svetu.

Prihodnost se uči v vrtcu – zato se Donata Elschenbroich ozre tudi k zglednim pobudam v državah, kot so Anglija, Japonska, Madžarska in ZDA, ter v 15 »Vzgojnih miniaturah« ponudi obilico pobud za razvijanje izkustvenega sveta v vsakdanjem življenju, za naše otroke in z njimi – to je igra s poljubnim koncem, pri kateri ni poražencev, temveč le zmagovalci.