| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 640 |
| Vezava | Mehka |
| Založba |
Izbrani filozofski spisi Tomaža Akvinskega prinašajo prvi večji izbor filozofskih besedil tega srednjeveškega misleca v slovenskem jeziku. Ob izidu okrožnice Fides et Ratio papeža Janeza Pavla II., ki ponovno poudarja pomen povezave med vero in razumom, je ta knjiga izšla kot zgodovinski in intelektualni dogodek. Gre za izjemno dragoceno delo, ki slovenskim bralcem prvič omogoča neposreden vpogled v misel enega najvplivnejših filozofov in teologov Zahoda, utemeljitelja filozofije kot iskanja objektivne resnice.
Tomaž Akvinski (1225–1274), dominikanski duhovnik, teolog in filozof, velja za osrednjo osebnost sholastične misli in enega izmed največjih sistematičnih umov vseh časov. Njegovi spisi temeljijo na povezovanju razuma in razodetja, aristotelizma in krščanstva, logike in mistike. Njegova filozofija, ki jo Cerkev priznava kot philosophia perennis, torej kot večni utrip resnice, je še danes vplivna v številnih filozofskih, etičnih in teoloških tokovih.
Knjiga obsega 44 skrbno izbranih filozofskih poglavij, ki ponujajo vpogled v temeljna vprašanja biti, Boga, duše, resnice, narave, morale in človekovega spoznanja. Vsak odlomek je opremljen z uvodom, ki bralcu pomaga razumeti zgodovinski in vsebinski kontekst. Dodana je tudi kratka predstavitev Akvinskega in njegove dobe, s poudarkom na vlogi, ki jo je odigral v razvoju srednjeveške in sodobne misli.
Poleg prevodov knjiga vsebuje tudi študijo dr. Janeza Juhanta, enega vodilnih slovenskih tomistov, latinsko-slovenski in slovensko-latinski glosarij ter slovensko tomistično bibliografijo, kar jo naredi za idealno izhodišče za študij tomistične filozofije in srednjeveške misli nasploh. Delo je neprecenljivo za študente filozofije, teologije, klasične filologije, kot tudi za vse, ki jih zanima iskanje univerzalnih odgovorov na najgloblja vprašanja človekovega obstoja.
Tomaž Akvinski (lat. Thomas Aquinas) je bil srednjeveški filozof, teolog in svetnik, čigar misel je globoko zaznamovala Zahodno miselnost. Njegovo glavno delo Summa Theologiae ostaja eden temeljnih tekstov zahodne teološke in filozofske tradicije. Njegova metoda, ki združuje Aristotelovo logiko in krščansko razodetje, je postala hrbtenica katoliške teološke misli. V 19. stoletju je bil razglašen za cerkvenega učitelja, njegovo delo pa je še danes študijsko jedro številnih univerz po svetu.





