Hobit, začetek čarobnega potovanja v Srednji svet

Hobit je pripoved, s katero se začne eden najbogatejših domišljijskih svetov v zgodovini književnosti. Prvi stavek romana, v duplini pod zemljo je nekoč živel hobit, ni le uvod v zgodbo, temveč vrata v Srednji svet, ki je zaznamoval generacije mladih in odraslih bralcev. J. R. R. Tolkien je s to knjigo postavil temelj fantazijske literature, iz katere je pozneje zrasla mogočna trilogija Gospodar prstanov.

Bilbo Bogatin in klic pustolovščine

V središču zgodbe je Bilbo Bogatin, hobit iz Bogatega brega, ki živi urejeno, udobno in povsem neavanturistično življenje. Njegov svet se obrne na glavo, ko ga obišče čarovnik Gandalf in ga vključi v nenavadno odpravo škratov, ki želijo nazaj osvojiti svoje izgubljeno kraljestvo.

Bilbova pot je sprva polna strahu, dvomov in nerodnosti. A prav skozi nevarnosti, preizkušnje in srečanja z nenavadnimi bitji se začne njegovo notranje potovanje. Hobit postopoma odkrije pogum, preudarnost in iznajdljivost, ki so bili ves čas del njega, le prebuditi jih je bilo treba.

Pustolovščina, ki govori vsem generacijam

Čeprav je bil Hobit sprva zamišljen kot knjiga za mlajše bralce, je hitro prerasel starostne omejitve. Tolkienova pripoved deluje na več ravneh. Otrokom ponuja napeto dogodivščino, humor in domišljijo, odraslim pa globlja vprašanja o udobju, tveganju, pohlepu in osebni rasti.

Bilbova odisejada je tudi zgodba o poti k samemu sebi. O tem, kako se človek spremeni, ko stopi iz varnega zavetja in se sooči s svetom. Prav zato se številni bralci k Hobitu vračajo znova in znova ter v njem vsakič odkrijejo nov pomen.

Srednji svet, ki se šele odpira

Hobit je prvi literarni vstop v Srednji svet. Čeprav je svet v tej knjigi še lahkotnejši in igrivejši kot v poznejših delih, že tu zaslutimo njegovo globino. Starodavne pesmi, legende, zemljevidi in skrivnostni liki ustvarjajo občutek, da za zgodbo stoji dolga, neizrečena zgodovina.

Prav iz te pripovedi so pozneje zrasli Gospodar prstanov in Silmarilion. Hobit tako ni le samostojna pustolovščina, temveč ključni začetek širše mitologije.

Klasika svetovne književnosti

Hobit je v angleškem izvirniku izšel leta 1937, v slovenščini pa leta 1986. Od takrat je doživel številne ponatise, prevode in priredbe. Navdihnil je gledališke, radijske in televizijske adaptacije ter obsežno filmsko sago, ki je zgodbo približala sodobnemu občinstvu.

Ob tej izdaji je pred bralci osvežen in posodobljen prevod Dušana Ogrizka, ki ohranja toplino izvirnika in hkrati omogoča tekoče, sodobno branje.

Knjiga, h kateri se vračamo

Hobit je knjiga, ki ostane. Ne le kot uvod v Tolkienov svet, temveč kot samostojno literarno delo, polno humorja, modrosti in človečnosti. Govori o pogumu majhnih, o nepričakovanih junakih in o tem, da se največje spremembe pogosto začnejo tam, kjer jih najmanj pričakujemo.

O avtorju

J. R. R. Tolkien je bil filolog, profesor in ustvarjalec jezikov ter eden najvplivnejših pisateljev 20. stoletja. Ukvarjal se je s starimi jeziki, sodeloval pri Oxfordovem angleškem slovarju in poučeval staro ter srednjo angleščino. V okviru Srednjega sveta je ustvaril celovit mitološki sistem z lastnimi jeziki, pisavami in zgodovino. Njegova dela ostajajo temelj fantazijske književnosti.