Dnevnik nezvestobe – ljubezen, arheologija in sence preteklosti
V romanu Dnevnik nezvestobe grškega pisatelja Emiliosa Solomúja se prepletata dve veliki obsesiji: iskanje resnice pod plastmi zgodovine in razkrivanje resnice pod plastmi človeškega srca. Glavni junak, Jórgos Dukarélis, priznan arheolog, se po dvajsetih letih vrne na otok Kufonísia, kjer je nekoč odkril pomembno okostje iz kikladske prazgodovine – najdbo, ki mu je prinesla mednarodno slavo, a tudi zasebni razkroj.
🏛️ Otok kot prizorišče arheologije in osebne razgradnje
Dukarélis se na otok ne vrača le kot znanstvenik, temveč kot moški, ki išče odgovore na neizgovorjena vprašanja lastnega življenja. Odkritje iz preteklosti je bilo prelomno – takrat je izgubil svoj prvi zakon in se zaljubil v študentko Andigóni, ki je s svojo mladostno privlačnostjo in skrivnostnostjo zamajala temelje njegovega sveta. Tisto, kar se je začelo kot strastna avantura, je vodilo v ločitev, novo poroko in dolgoletni občutek krivde.
💔 Ljubezenski trikotniki in čustveni nemiri
Dukarélis živi navidezno urejeno življenje s svojo drugo ženo, vendar ga nenehno razjeda notranji nemir: ljubosumje, zamera, občutek, da je izgubil stik z resnico – pa naj bo to resnica arheološke preteklosti ali lastnega srca. Ko začne njegova žena prejemati skrivnostne vrtnice, se svet ponovno zatrese. Nato Andigóni nenadoma izgine. Je pobegnila? Se ji je kaj zgodilo? Je bil to umor? In če je bil, kdo je storilec?
🔎 Arheologija kot metafora duševnega kopanja
Roman mojstrsko uporablja arheologijo kot simbolno orodje – tako kot Dukarélis s ščetkami in lopaticami počasi odkriva ostanke iz preteklosti, tako postopoma razkriva tudi razpoke v svoji identiteti, laži in prikritosti lastnih dejanj. Knjiga je intimen pogled v moškega, ki je razpet med dvema ženskama, dvema življenjema in neštetimi sencami izbire.
✍️ Zaključna misel
Dnevnik nezvestobe je napet roman, ki presega okvirje klasične ljubezenske zgodbe in se dotika vprašanj krivde, želje, moči, manipulacije in osebne odgovornosti. Zaznamuje ga bogat psihološki portret glavnega junaka in atmosferično grško okolje, ki ni le kulisa, temveč del pripovedi same.
