Deklina zgodba (Zbirka Živi klasiki)

Deklina zgodba je ena najmočnejših in najbolj pretresljivih distopij sodobne književnosti. Margaret Atwood v tem romanu ustvari svet, ki je hkrati srhljivo tuj in nevarno blizu. Gre za literarno mojstrovino, ki je ob izidu pretresla bralce po vsem svetu in s časom postala kulturni fenomen ter usodno opozorilo družbi.

Roman združuje grozo, satiro in bolečo prepričljivost. Bralca ne straši s futuristično tehnologijo, temveč z idejo, da se totalitarizem lahko rodi iz strahu, ideologije in postopnega odvzema pravic.

Totalitarna država Gilead

Zgodba je postavljena v Gilead, teokratsko diktaturo, ki je nastala na ruševinah Združenih držav Amerike. Zaradi drastičnega upada rodnosti je družba razdeljena v strogo hierarhijo, v kateri so ženske vredne le toliko, kolikor so zmožne rojevati.

Odfreda je dekla. Njeno telo ni več njeno. Enkrat na mesec mora prestati ritual, v katerem poveljnik, pri katerem živi, poskuša zanositi z njo. Njena identiteta je izbrisana, njeno ime izhaja iz pripadnosti moškemu, njena tišina pa je pogoj za preživetje.

Spomin kot oblika upora

Kljub popolnemu nadzoru Odfreda ohranja spomin na prejšnje življenje. Na moža, hčer, službo, svobodo in možnost izbire. Prav ti spomini so tisti, ki jo ohranjajo človeško in ji omogočajo notranji upor, četudi je navzven povsem podrejena.

Atwood mojstrsko pokaže, kako totalitarni sistemi ne uničujejo le teles, temveč tudi jezik, odnose in sposobnost mišljenja. Pisanje ustvarja nenehen občutek paranoje, saj je vsak pogled, vsaka beseda in vsaka gesta lahko nevarna.

Sodobna klasika in kulturni fenomen

Deklina zgodba velja za najodmevnejše delo Margaret Atwood in za eno ključnih knjig 20. stoletja. Pogosto se pojavlja na seznamih prepovedanih knjig, kar samo potrjuje njeno provokativno moč.

Roman je leta 2017 dobil novo življenje s televizijsko priredbo, po političnih pretresih in ameriških volitvah leta 2024 pa se je znova zavihtel na vrh prodajnih lestvic. Njegovo sporočilo je danes morda še bolj aktualno kot ob prvem izidu.

Opozorilo, ki ne utihne

Deklina zgodba ni prerokba, temveč opozorilo. Atwood je večkrat poudarila, da v knjigi ni ničesar, kar se v zgodovini že ne bi zgodilo. Prav v tem je njena največja moč.

Izdaja v zbirki Živi klasiki prinaša roman v dostopni obliki, naslovnico pa krasi ilustracija slovenske ilustratorke Tine Dobrajc, ki vizualno dopolnjuje mračno in sugestivno vzdušje besedila.