Čarovnica in dež – Roman o ljubezni, identiteti in preseganju telesa

Roman Čarovnica in dež litovske pisateljice Jurge Ivanauskaitė je izpovedna in simbolno močna literarna pripoved, ki skozi žensko izkušnjo ljubezni razpira vprašanja duhovnosti, telesnosti in svobode. Ko je bil leta 1993 prvič objavljen, je v Litvi sprožil kulturni pretres, danes pa velja za eno ključnih del postsovjetske ženske proze.

Ljubezen kot pot k Bogu – in izguba sebe

Protagonistke romana se skozi ljubezenske odnose z moškimi trudijo najti smisel, bližino, presežnost – a v tej poti pogosto izgubijo stik s sabo. Avtorica natančno beleži žensko potrebo po predanosti, ki pa pogosto vodi v odtujitev in razkroj identitete. Moški liki v romanu ostajajo duhovno slepi, z eno izjemo: Jezus, ki kot simbol nesebične, univerzalne ljubezni, ponudi drugo pot – onstran erotike, onstran lastnine.

Literatura kot duhovni upor

Ivanauskaitė piše pogumno, z eksistencialno ostrino in liričnim podtonom. V ospredje postavlja žensko telo kot prostor hrepenenja in bolečine, a tudi kot teren upora proti normativnim pričakovanjem družbe. Besedilo je religiozno simbolno, a nikoli dogmatično – prežema ga duhovno iskanje, ki presega institucionalno vero.

Literarni škandal, ki je postal kanon

Ob izidu je knjiga sprožila val polemik v javnosti in cerkvenih krogih. A sčasoma je pridobila status kultnega romana, prevedena je bila v številne jezike (vključno s češčino, švedščino in nemščino) in danes velja za temeljno delo sodobne litovske literature z ženskim in duhovnim podpisom.

O avtorici

Jurga Ivanauskaitė (1961–2007) je bila ena najbolj samosvojih osebnosti litovske literarne scene. Njena dela, ki prepletajo mistiko, feminizem, ljubezensko hrepenenje in budistične ideje, so se dotaknila številnih bralk in bralcev po svetu. V svojem pisanju je presegala tabuje in ostajala zvesta vprašanjem o notranji svobodi, ljubezni in smrti.