Sveti Pavel ima problem. Svet ga ne jemlje resno.

Ko izmučen in razočaran po dolgih popotovanjih prispe v Atene, upa, da bo končno prišel do duhovnega preboja. A svet mu vrača zgolj dvignjene obrvi, rahlo posmehljive nasmeške in precej neprijazno gostinsko izkušnjo. Vsi hoteli so polni, na areopagu ga pričakajo filozofi s hladnim skepticizmom, po mestu pa ravno potekajo dionizije – in to ne pomaga ravno njegovi misiji odrešitve.

Pavel se trudi razlagati skrivnost troedinega boga, smisel križanja s tremi žeblji in vstajenje po smrti, a poslušalci ne kažejo pretirane navdušenosti. Bolj kot obljuba nebes jih zanimajo vino, ples in filozofski dvomi. Njegova zagrenjenost raste, kar se odraža v ostrih monologih, ki pa zaradi Königovega humorja delujejo hkrati patetično in ganljivo.

Antitip je sklepni del svetopisemske trilogije Ralfa Königa, po Prototipu (Adam in Eva) in Arhetipu (Noe). Tokrat pa König še dodatno zaostri ton. Šale so bolj žgoče, satira bolj pikra, dialogi prežeti s provokacijo in natančno psihološko karikaturo. Sveti Pavel je predstavljen kot nekdo, ki obupano išče potrditve in vero v svetu, ki mu raje ponuja ironijo in telesne užitke.

König ostaja zvest svojemu slogu. Strip je zabaven, intelektualno dražljiv in duhovno kisel. Pogled na religijo, ki jo mnogi jemljejo smrtno resno, König ohranja živahno in predrzno. V Antitipu najdemo uvid v konflikt med asketsko ideologijo in poganskim užitkarstvom, predstavljen z veliko mero risarske energije in slogovne ostrine.

Kaj prinaša Antitip?

• Svetega Pavla v konfliktu z grško filozofijo in hedonizmom

• Poskus spreobrnitve, ki se konča v polomu (in karikaturi)

• Zaključek svetopisemske trilogije z najostrejšim tonom

• Dialoge, ki presegajo karikaturo in postanejo filozofska debata

• Šale, ki udarijo globoko in smeh, ki zaskeli