Triglav je naš, zgodovina planinstva in narodnega prebujenja v slovenskih gorah

Knjiga Triglav je naš avtorja Dušana Škodiča razkriva zanimivo in pogosto spregledano zgodovino začetkov organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem. Delo osvetljuje obdobje, ko slovenske gore niso bile le prostor raziskovanja in plezanja, temveč tudi prizorišče političnih in narodnih napetosti.

V knjigi Triglav je naš avtor prikazuje, kako so se v drugi polovici 19. stoletja v gorah prepletali športni, kulturni in nacionalni interesi. Razvoj planinstva v času Avstro-Ogrske monarhije je bil namreč tesno povezan z nastajanjem slovenske narodne zavesti.

Začetki organiziranega planinstva

Sprva so slovenske gore raziskovali posamezni navdušenci in pionirji gorništva. Sčasoma pa so začele nastajati organizirane planinske dejavnosti.

Velik vpliv je imelo Nemško in avstrijsko planinsko društvo (DÖAV), ki je v Alpah gradilo koče, označevalo poti in organiziralo planinske dejavnosti. Njegove podružnice so delovale tudi na slovenskem ozemlju in pustile pomemben pečat v razvoju planinstva.

V tem okolju se je oblikovalo tudi Slovensko planinsko društvo (SPD), ki je nastalo kot odgovor na potrebe slovenskih planincev in kot izraz narodnega prebujanja.

Gore kot prostor narodnih trenj

Planinstvo v času Avstro-Ogrske ni bilo le športna dejavnost. V gorah so se pogosto odražale politične in narodnostne napetosti med Slovenci in nemško govorečim prebivalstvom.

Nemške planinske organizacije so gore razumele kot del svojega kulturnega prostora, medtem ko so Slovenci v njih videli simbol lastne identitete in narodne pripadnosti.

Ta nasprotja so se kazala v gradnji planinskih koč, poimenovanju vrhov in organizaciji planinskih društev.

Pogled v zakulisje zgodovine

Knjiga ponuja podroben vpogled v dejavnosti Slovenskega planinskega društva in nemških planinskih podružnic. Za navidezno športnimi dejavnostmi so se pogosto skrivale politične strategije, nacionalni interesi in zapleteni odnosi med različnimi skupnostmi.

Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije so nastale nove države, spomin na začetke planinstva pa je bil pogosto poenostavljen ali celo potisnjen v ozadje. Ohranile so se predvsem črno-bele interpretacije, ki niso vedno odražale dejanske kompleksnosti zgodovine.

Škodičeva knjiga poskuša to sliko dopolniti in pokazati širši zgodovinski kontekst.

Odkritje, ki je spremenilo pogled na zgodovino

Pomemben preobrat pri raziskovanju zgodovine planinstva je prineslo odkritje izgubljenega arhiva v Innsbrucku leta 2021. Ta dokumentacija je omogočila zapolniti vrzeli v poznavanju zgodovinskih dogodkov.

Novi viri so razkrili številne zanimive podrobnosti o delovanju planinskih društev, odnosih med Slovenci in Nemci ter o razvoju alpinizma v tem prostoru.

Zaradi teh odkritij zgodovina slovenskega planinstva postane še bogatejša in bolj zapletena, kot smo si predstavljali doslej.

O avtorju

Dušan Škodič je slovenski publicist in raziskovalec planinske zgodovine, ki je med ljubitelji gorništva dobro poznan po svojih delih o življenju in kulturi slovenskih gora. Pri Planinski založbi so izšla tudi njegova dela Ljudje v gorah, Smeh z gora in Meja na razvodnici. V svojih knjigah združuje zgodovinsko raziskovanje, pripovedno živost in ljubezen do gorskega sveta.