Pot v samoslovenstvo prinaša poglobljen zgodovinski pogled na razvoj slovenske identitete in pot do samostojne države.
Preberite več…
| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 568 |
| Vezava | |
| Založba |
Knjiga Pot v samoslovenstvo zgodovinarja Staneta Grande predstavlja obsežno in poglobljeno razpravo o razvoju slovenske nacionalne zavesti ter o dolgi poti do ustanovitve samostojne države. Avtor v delu raziskuje zgodovinske korenine slovenske identitete in pokaže, kako so se skozi stoletja oblikovali temelji, ki so vodili k osamosvojitvi.
V knjigi Pot v samoslovenstvo Granda predstavi idejo samoslovenstva kot prepričanje, da slovenski narod in njegovo ozemlje tvorita samostojen zgodovinski subjekt. Ta subjekt ima pravico do suverenosti ter do odločanja, ki izhaja iz lastnih interesov in zgodovinskih izkušenj.
Avtor razume osamosvojitev Slovenije kot vrhunec večstoletnega zgodovinskega procesa. Zato se v knjigi ne osredotoča zgolj na dogodke ob koncu 20. stoletja, temveč spremlja razvoj slovenske družbe od antične dobe naprej.
Posebno pozornost namenja srednjemu veku, obdobju zgodnjega novoveškega razvoja ter političnim spremembam, ki so zaznamovale slovensko ozemlje v okviru večjih evropskih državnih tvorb.
Tak pogled omogoča razumevanje, da ideja slovenske državnosti ni nastala nenadoma, temveč je dozorevala skozi dolgotrajen zgodovinski proces.
Pomemben del knjige je posvečen devetnajstemu stoletju, ko se je med Slovenci začela oblikovati moderna nacionalna zavest. Prav v tem času je nastala ideja Zedinjene Slovenije, ki je zahtevala združitev vseh slovenskih dežel v skupno politično enoto.
Granda pri tem izhaja tudi iz lastnega raziskovalnega odkritja. Po več kot stoletju je našel izvirne peticije za Združeno Slovenijo, ki predstavljajo pomemben dokument slovenske politične zgodovine.
Te peticije pričajo o tem, kako so Slovenci že v času Avstro-Ogrske oblikovali politične zahteve, ki so bile usmerjene v večjo samostojnost in enotnost.
Osrednji del knjige se posveča burnim dogodkom dvajsetega stoletja. Avtor analizira obdobje razpada Avstro-Ogrske, nastanek Kraljevine SHS oziroma Kraljevine Jugoslavije ter politične razmere, ki so zaznamovale življenje Slovencev v tej državi.
Posebno poglavje je namenjeno drugi svetovni vojni in povojni socialistični Jugoslaviji. V teh obdobjih se je oblikovalo več političnih in družbenih procesov, ki so vplivali na razvoj slovenske nacionalne zavesti.
Postopno krepitve političnih, kulturnih in gospodarskih institucij so nazadnje pripeljale do razpada Jugoslavije in ustanovitve samostojne Republike Slovenije.
Ena osrednjih tem knjige je vprašanje samoslovenstva. Avtor ga razume kot zavest o lastni politični in kulturni identiteti, ki presega zgolj etnično pripadnost.
Samoslovenstvo pomeni zavedanje, da je slovenski narod sposoben samostojnega odločanja in da ima pravico oblikovati svojo prihodnost.
Knjiga zato ni le zgodovinska študija, temveč tudi razmislek o identiteti, politični odgovornosti in mestu Slovenije v evropskem prostoru.
Stane Granda je slovenski zgodovinar in publicist, rojen leta 1948. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je pozneje tudi doktoriral. Dolga leta je deloval na ZRC SAZU, vodil Zgodovinski inštitut Milka Kosa ter predaval na različnih slovenskih univerzah. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno predvsem v politično, družbeno in gospodarsko zgodovino Slovencev, zlasti v obdobje devetnajstega stoletja ter revolucionarno leto 1848. Za svoje delo je prejel številna priznanja, ob upokojitvi pa je bil imenovan za zaslužnega raziskovalca ZRC SAZU in zaslužnega profesorja Univerze v Novi Gorici.





