Teorija izbire – nova psihologija osebne svobode in odnosov

Teorija izbire ameriškega psihiatra Williama Glasserja je temeljno delo sodobne psihologije odnosov in osebne odgovornosti. Knjiga prinaša radikalen, a izjemno osvobajajoč pogled na človeško vedenje, srečo in trpljenje. Njeno osrednje sporočilo je preprosto in hkrati zahtevno: vsak človek lahko nadzoruje samo svoje vedenje, nikoli pa vedenja drugih.

Zakaj je zunanja kontrola pogubna za odnose

Glasser ostro kritizira t. i. psihologijo zunanjega nadzora, ki prevladuje v večini družb. Gre za prepričanje, da lahko druge ljudi nadziramo, popravljamo, kaznujemo ali nagrajujemo, da bi dosegli želeno vedenje.

Po avtorjevem mnenju je prav ta miselnost glavni razlog za razpad odnosov, nepovezanost in posledično številne osebne ter družbene težave. Ko poskušamo nadzorovati druge, prekinemo stik, uničimo bližino in onemogočimo resnično sodelovanje.

Potreba po ljubezni in pripadnosti kot temelj vsega

V središču Teorije izbire je spoznanje, da je potreba po ljubezni in pripadnosti najpomembnejša človeška potreba. Brez povezanosti z ljudmi, ki nam nekaj pomenijo, ne moremo zadovoljiti nobene druge potrebe.

Glasser poudarja, da so skoraj vsi človeški problemi problemi odnosov v sedanjosti. Duševne stiske, psihosomatske bolezni, odvisnosti, nasilje, kriminal in učne težave izvirajo iz občutka nepovezanosti in izgube pristnega stika z drugimi.

Pet temeljnih genetskih potreb

Teorija izbire temelji na petih genetsko danih potrebah, ki ženejo vse človeško vedenje:

• preživetje
• ljubezen in pripadnost
• moč oziroma občutek vrednosti in kompetentnosti
• svoboda
• zabava

Vse, kar počnemo, je vedenje, skoraj vsako vedenje pa je izbira, s katero skušamo zadovoljiti eno ali več teh potreb.

Sedem navad skrbi namesto sedmih navad pogube

Glasser v knjigi jasno razmeji med navadami, ki odnose uničujejo, in navadami, ki jih gradijo. Sedem navad pogube, kot so kritiziranje, obtoževanje, grožnje, kaznovanje in nadzorovanje, nadomešča s sedmimi navadami skrbi, ki temeljijo na spoštovanju, poslušanju, zaupanju in sodelovanju.

Gre za konkretna vedenja, ki jih lahko vsak posameznik zavestno izbira in vnaša v svoje odnose.

Odnosna psihologija za vsakdanje življenje

Teorija izbire ni abstraktna teorija, temveč izjemno uporabno orodje za vsakdanje življenje. Nagovarja partnerske odnose, družine, šole, delovne kolektive in vodstvene strukture.

Namesto vprašanja, kako spremeniti druge, knjiga postavi drugačno vprašanje: kako lahko sam spremenim svoje vedenje, da bo odnos boljši in bolj povezan.

Knjiga, ki spreminja pogled na svobodo

Glasserjevo sporočilo je osvobajajoče, a tudi odgovorno. Ko sprejmemo, da ne moremo nadzorovati drugih, hkrati sprejmemo, da smo v celoti odgovorni za svoje izbire, odzive in odnose.

Teorija izbire predstavlja nadgradnjo knjige Teorija nadzora in skupaj tvorita temelj vsega, kar poučujejo sodelavci Mednarodnega inštituta William Glasser po svetu.

O avtorju

William Glasser (1925–2013) je bil ameriški psihiater, psihoterapevt in utemeljitelj Teorije nadzora in Teorije izbire. Velja za enega najvplivnejših mislecev na področju psihologije odnosov, izobraževanja in osebne odgovornosti. Njegove ideje so močno vplivale na psihoterapijo, šolstvo in vodenje organizacij po vsem svetu.