Ostala bom tu, roman o jeziku, pripadnosti in neuklonljivosti

Ostala bom tu je zgodovinski roman Marca Balzana, ki bralca popelje na Južno Tirolsko v čas pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Gre za pretresljivo pripoved o ljudeh na obrobju zgodovine, kjer politične meje in ideologije neusmiljeno posegajo v vsakdanje življenje. Roman je prejel številne italijanske in mednarodne nagrade ter se uvrstil med finaliste za nagrado Strega, kar potrjuje njegovo izjemno literarno in družbeno težo.

Vas, ki izgine, in ljudje, ki ostanejo

Zgodba se začne v vasici Curon na Južnem Tirolskem, kjer se sedemnajstletna Trina odloči postati učiteljica. Njena življenjska pot se kmalu zaplete v politične tokove časa. Mussolinijev režim prepove uporabo nemškega jezika v šolah, s čimer poskuša izbrisati kulturno in jezikovno identiteto prebivalcev. Trina se temu upre in se pridruži mreži ilegalnih šol, ki v skrivnosti ohranjajo materni jezik. Njena odločitev ni junaška v klasičnem smislu, temveč trmasta, tiha in vztrajna.

Med fašizmom, vojno in prisilnimi odločitvami

Leta 1939 se skupnost znajde pred novo dilemo: ostati v Italiji ali se pridružiti rajhu. Roman natančno prikaže razklano skupnost, v kateri nobena izbira ni brez posledic. Trina se zaljubi, si ustvari družino in skupaj z možem doživi vojno v vsej njeni brutalnosti. Ko mož dezertira, z njim pobegne v gore, kjer se naučita živeti z neprestano prisotno smrtjo. Balzano ne idealizira upora, temveč ga pokaže kot preživetveno strategijo.

Voda kot simbol izbrisa in spomina

Posebno mesto v romanu ima zvonik, ki danes štrli iz jezera Resia. Ta resnični prizor je bil povod za nastanek romana. Poplavitev vasi Curon zaradi gradnje jezu ni le tehnični poseg v prostor, temveč simbol popolnega izbrisa skupnosti. Hiše, ceste in polja izginejo pod vodo, ostane le vrh zvonika in spomin. Balzano ta motiv uporabi kot močno metaforo za izgubo doma, identitete in zgodovine.

Beseda kot zadnje zatočišče

Trina svojo bolečino, upor in hrepenenje ohranja skozi pisanje. Ko izgine njena hči, se roman spremeni tudi v intimno izpoved matere, ki se nikoli ne neha spraševati in upati. Ponavljanje hčerinega imena, pisanje pisem in notranji monologi postanejo edini način, da ohrani stik z izgubljenim. Jezik je zanjo zadnje orožje in zadnje zatočišče, nekaj, česar ji nihče ne more odvzeti.

Tiha moč romana

Ostala bom tu je roman, ki ne kriči, temveč vztraja. Njegova moč je v tišini, v počasnem razkrivanju travm in v spoštovanju do malih ljudi, ki jih zgodovina pogosto spregleda. Bralca nagovori že na prvih straneh in ga ne izpusti do konca. Zaradi univerzalnih tem identitete, pripadnosti in odpora je zgodba presenetljivo aktualna tudi danes.

O avtorju

Marco Balzano je italijanski pisatelj in pesnik, prejemnik nagrade Premio Campiello 2015. Njegova dela se pogosto ukvarjajo z zgodovinskim spominom, obrobnimi skupnostmi in posamezniki, ki se znajdejo v senci velikih političnih dogodkov. Roman Ostala bom tu je bil izjemna mednarodna uspešnica, prodan v več sto tisoč izvodih in preveden v več kot dvajset jezikov.