V knjigi Nebesa v razsulu Žižek analizira pandemijo, politiko in razpad ideje zgodovinskega nadzora.
Preberite več…
| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 216 |
| Vezava | |
| Založba |
Nebesa v razsulu je zbirka esejev filozofa Slavoja Žižka, ki se z značilno ostrino in provokativno jasnostjo loteva sveta, ujetega v niz sočasnih kriz. Knjiga odpira vprašanja, ki presegajo dnevno politiko in segajo v samo strukturo sodobne družbe. Okoljevarstvena katastrofa, pandemija covida 19, novi geopolitični spopadi in družbena gibanja niso obravnavani kot ločeni pojavi, temveč kot simptomi globljega razpada simbolnega reda, ki je desetletja dajal občutek stabilnosti.
Žižek izhaja iz znanega Mao Cetungovega stavka o razsulu pod nebesi, ki naj bi pomenilo ugodno situacijo za revolucionarno spremembo. Toda sodobni položaj je po njegovem mnenju bistveno drugačen. Ne razpada le družbeni red, razpada tudi okvir, ki je ta red nekoč smiselno urejal. V preteklosti je kaos deloval kot prehodno stanje. Danes pa se zdi, da je postal trajno ozadje našega bivanja.
V knjigi avtor opozarja, da današnje krize nimajo več tihega zagotovila, da jih bo zgodovina sama od sebe razrešila. Globalno segrevanje, pandemije in nove oblike vojn kažejo na svet, v katerem ni več velikega Drugega, ki bi nadzoroval dogajanje. Nebesa, razumljena kot nezadržna logika napredka ali zgodovinske nujnosti, so v razsulu. Prav ta izguba nadzorne instance odpira vprašanje odgovornosti in možnosti delovanja.
Eseji se dotikajo gibanja Življenja temnopoltih štejejo, konfliktov na Bližnjem vzhodu, vojne v Vzhodni Evropi in naraščajoče polarizacije v zahodnih družbah. Žižek te pojave bere skozi filozofsko in psihoanalitično prizmo ter razkriva protislovja liberalne demokracije, kapitalizma in sodobnega aktivizma. Njegov slog je neposreden, pogosto provokativen, a vedno usmerjen k razmisleku, ne k ponujanju enostavnih rešitev.
Nebesa v razsulu ni knjiga hitrih odgovorov. Bralca sili, da se ustavi, premisli in sprejme nelagodje odprtih vprašanj. Besedilo zahteva pozornost in pripravljenost na soočenje z idejami, ki pogosto izzivajo ustaljena prepričanja. Prav v tem je njena moč. Ne pomirja, temveč razburja, ne zapira razprav, temveč jih odpira.
Slavoj Žižek je eden najvidnejših sodobnih filozofov in kulturnih teoretikov. Mednarodno prepoznaven je po združevanju heglovske filozofije, marksizma in lacanovske psihoanalize. Njegova dela obravnavajo politiko, kulturo, ideologijo in popularne medije, pogosto v polemičnem in duhovitem slogu. Predava na številnih univerzah po svetu in redno sodeluje v javnih razpravah.