Samo še pet minut, nežna zgodba o pogumu, odsotnosti in ljubezni, ki kljub tišini ostane

Samo še pet minut je izjemno občutljiva in pogumna slikanica Patricije Peršolja, ki na preprost, a izjemno globok način odpre eno najtežjih vprašanj otrok: zakaj nekateri starši zapustijo svoje otroke. Zgodbo pripoveduje deček, ki je odraščal brez očeta. Njegov glas je nežen, brez očitkov, brez jeze, brez moraliziranja. Vprašanje zastavi z razumevanjem, toplino in tiho željo, da bi vsaj za hip razumel, kar je tako težko razumeti – odsotnost.

Otroško vprašanje, ki se dotakne vsakega odraslega

Deček se spominja trenutkov, ko je bil majhen in je čakal očeta. Ko bi rad imel samo še pet minut z njim, pet minut igre, smeha, bližine. A teh trenutkov ni bilo. Ko pripoveduje svojo zgodbo, ne išče krivde. Ne obsoja. Le sprašuje, zakaj se starši včasih odločijo oditi. Zakaj pozabijo na svojega otroka. Zakaj ne vidijo, koliko škode povzroči prazno mesto, kjer bi moral biti objem.

Prav ta nežnost in iskrenost zgodbo naredita univerzalno. Vprašanje postane namenjeno očetu, a tudi vsem bralcem. Slikanica spodbuja, da o odsotnosti govorimo povsem odkrito in človeško, brez stigme, brez strahu in brez besed, ki bi otrokove občutke zmanjšale.

Toplina ilustracij in močna simbolika

Polona Lovšin zgodbi doda mehko, toplo vizualno plast, ki nežno podpira čustveni ton pripovedi. Ilustracije so polne svetlobe, drobnih simbolov in prizorov, ki bralca povabijo k občutenju dečkovega notranjega sveta. Na vsaki strani se zrcali kombinacija hrepenenja, poguma in tople želje po bližini.

Ilustracije ne dramatizirajo. Ne olepšujejo. Z veliko subtilnosti pokažejo, da je otroški svet kljub bolečini poln upanja. Vizualna pripoved zato deluje kot varen prostor, kjer se lahko otrok in odrasli skupaj pogovorita o tem, kar teži srce.

Branje, prilagojeno bralcem z disleksijo

Knjiga Samo še pet minut je oblikovana v skladu s kriteriji za bralce z disleksijo. Jasnejša tipografija, pregledni razmiki in zračna postavitev besedila omogočajo nežno, nemoteno branje. Zasnova je primerna tudi za otroke, ki se z branjem šele spoznavajo ali potrebujejo več vizualne opore.

Teme in motivi

Osrednji motiv je odsotnost. Deček pripoveduje iz perspektive nekoga, ki želi razumeti, zakaj ga je oče zapustil. Zgodba razkriva, kako globoko poseže takšna odsotnost v otroški svet.

Pomemben motiv je pogum. Izreči takšno vprašanje zahteva ogromno moči. Deček ga zastavi brez strahu, z željo po resnici in z razumevanjem, ki presega njegovo starost.

Prisoten je motiv ljubezni. Kljub vsemu, kar se je zgodilo, v zgodbi čutimo toplino, željo po bližini, nežno hrepenenje. Ljubezen ni izbrisana, četudi je ranjena.

Zgodba raziskuje tudi motiv dialoga. Namenjena je odraslim in otrokom, da skupaj najdejo besede, ki jih je pogosto najtežje izreči.

O avtorici in ilustratorki

Patricija Peršolja je logopedinja in surdopedagoginja, ki že vrsto let ustvarja zgodbe za otroke in mladino. Njeno pisanje je nežno, razumevajoče in prežeto s posluhom za otrokova čustva. Njena dela, objavljena v revijah in na Radiu Slovenija, izstopajo po občutljivem pristopu k zahtevnim temam.

Polona Lovšin je ena najvidnejših slovenskih ilustratork. Ustvarila je številne slikane knjige, učbenike in ilustracije za otroške revije. Njene ilustracije so poznane po toplini, mehkih linijah in subtilnih simbolih, ki nosijo zgodbo še globlje v bralčevo doživetje.