Ko so mačke tako same je topla pripoved o deklici, ki v mački Ofeliji najde prijateljico v času družinskih sprememb.
Preberite več…
| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 128 |
| Vezava | |
| Založba |
Ko so mačke tako same se začne z deklico Maider, ki živi med skrbmi, ki jih pozna veliko sodobnih otrok. V njenem domu je vse manj smeha in vse več tišine, saj se starša oddaljujeta drug od drugega. Negotovost jo spremlja na vsakem koraku. Občutek osamljenosti postane še težji, ko nima nikogar, s katerim bi lahko delila vse, kar nosi v sebi. V trenutku, ko se zdi, da bo ostala sama s svojimi mislimi, se v njenem življenju pojavi Ofelija, mačja spremljevalka z nenavadno nežno močjo.
Ofelija ni navadna mačka. Ima izraz, ki spominja na nedolžnega tigra, in se zna oviti okoli vratu na način, da se ti srce nehote omehča. Vidi tisto, kar Maider skriva pred svetom, in ji tiho stoji ob strani. Njena prisotnost postane most med strahovi in pogumom, med tišino doma in toplino, ki jo Maider nosi v sebi. Tako nastane nežna vez, ki deklici pomaga razumeti, da se ni treba bati občutkov, ki prihajajo z razvezo staršev in z vsemi spremembami, ki temu sledijo.
Knjiga je oblikovana v skladu s kriteriji za bralce z disleksijo. Tipografija, premišljeni razmiki in vizualno umirjena postavitev strani ustvarjajo bralno izkušnjo, ki omogoča lažje sledenje besedilu. Zaradi teh prilagoditev je knjiga primerna tudi za mlade bralce, ki potrebujejo dodatno podporo, da se lahko popolnoma posvetijo zgodbi in njenim čustvenim sporočilom. Ta dostopnost je dragocena, saj spodbuja samozavest in ljubezen do branja.
Osrednja tema knjige je soočanje z negotovostjo in strahovi, ki jih prinašajo družinske spremembe. Mariasun Landa mojstrsko predstavi notranji svet deklice, ki opazuje, kako se njena družina spreminja, in pri tem skuša ohraniti občutek varnosti. Čustva so prikazana nežno, spoštljivo in z veliko razumevanja, kar mladim bralcem pomaga začutiti, da tudi najtežja obdobja niso nekaj, kar bi morali preživljati sami.
Pomemben motiv zgodbe je prijateljstvo med človekom in živaljo. Ofelija je več kot mačka. Je simbol tihe podpore, ki v pravem trenutku ponudi toplino in bližino. Njena navidezna nedolžnost, ljubkost in intuicija so predstavljene kot skrivnostna moč, ki zna zaznati bolečino in jo olajšati brez besed. Ta motiv krepi sporočilo, da lahko nežna bitja pogosto povedo več kot ljudje okoli nas.
Knjiga izpostavlja tudi motiv sprejemanja. Maider se uči razumeti, da spremembe niso kazen ali znak, da je z njo kaj narobe. Uči se, da ima pravico do svojih občutkov in da se lahko opre na vezi, ki ji dajejo občutek varnosti. Zgodba tako krepi čustveno odpornost in zmanjšuje strah pred prihodnostjo. Bralca spodbuja, naj verjame, da tudi v negotovih okoliščinah obstajajo trenutki lepote, topline in povezanosti.
Mariasun Landa je priznana baskovska avtorica, ena ključnih osebnosti sodobne mladinske književnosti. Njena dela zaznamujejo toplina, psihološka občutljivost in razumevanje notranjih svetov mladih bralcev. Pogosto se dotika tem, povezanih s čustvi, družinskimi odnosi ter občutkom pripadnosti. Knjiga Ko so mačke tako same odraža njen značilen slog, v katerem preproste podobe in nežne metafore razkrivajo globoka sporočila o bližini in pogumu.





