Lastna hiša je intimna in močna refleksija Deborah Levy o svobodi, identiteti in domu, ki žensko opolnomoča, ne omejuje.
Preberite več…
| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 232 |
| Vezava | |
| Založba | |
| Opis poškodbe knjige | Rahlo poškodovana platnica |
Knjiga Lastna hiša je sklepni del avtobiografske trilogije priznane britanske pisateljice Deborah Levy (prejšnja dela sta Vsega tega nočem vedeti in Cena življenja). V tem delu avtorica nadaljuje svojo izjemno prefinjeno, poetično in intelektualno pronicljivo raziskovanje ženskega življenja v sodobni patriarhalni družbi. Tokrat svojo pripoved osredotoča na vprašanje prostora – fizičnega in notranjega – ter na hrepenenje po domu, ki ni obveznost, temveč izbor. Domu, ki žensko ne zavezuje, temveč opolnomoča.
Ko se hči pripravlja na selitev od doma, Levy začne razmišljati o lastnem življenju in prihodnosti. V njej se znova prebudi hrepenenje po hiši z vrtom, po svojem kosu zemlje, ki bi ji omogočil svobodo, stabilnost in občutek pripadnosti. Hiša postane metafora za neodvisnost, za lastno zgodbo in za zmožnost, da sama oblikuje pogoje svojega življenja. Vendar je hiša tudi simbol nečesa, kar je ženskam stoletja bežalo – pravice, da so lastnice svojega prostora, svojega časa in svojega telesa.
Levy skozi osebno izkušnjo – izkušnjo pisateljice, ločenke, matere odraslih otrok – odpira širše vprašanje. Kaj je lastnina? Je predmet, nepremičnina, zemljišče? Ali pa je način, kako živimo sebe? Je identiteta nekaj, kar gradimo skozi predmete, ali skozi dejanja? Pisateljica razmišljanje razširi v družbeno sfero in se dotakne dejstva, da so ženske skozi zgodovino lastnino pogosto lahko posedovale le simbolično, ne pa tudi pravno ali ekonomsko. V tem kontekstu je njena želja po hiši tudi želja po polni avtonomiji.
Eden ključnih uvidov Levy je misel, da je dom lahko prostor ustvarjalnosti in svobode – če ga ženska izbere sama. Problem se pojavi, ko je dom vsiljen kot edino sprejemljivo življenjsko okolje, ko je breme, ki ga patriarhat naloži v obliki pričakovanj: da bo ženska vedno tista, ki skrbi, ki se odpoveduje, ki se umakne. Levy vztraja, da je dom lahko varno, močno, celo revolucionarno izhodišče, ko ga ženska oblikuje na svojih pogojih.
Lastna hiša je intelektualno bogata, poetična in hkrati zelo osebna knjiga. Pisateljica skozi jasen, introspektiven slog razmišlja o tem, kaj pomeni biti ženska danes, kako naša okolja oblikujejo našo identiteto in zakaj potrebujemo prostore, ki nam dovolijo rasti. To je preplet eseja, spomina, filozofije in umetnosti pripovedovanja, ki z vsakim odstavkom ponudi nov zorni kot na svobodo.
Deborah Levy je britanska pisateljica, dramatičarka in esejistka, večkrat nominirana za Bookerjevo nagrado. Njeno delo je znano po intelektualni ostrini, poetični atmosferi in izjemnem razumevanju psiholoških nians sodobnega življenja. V svoji avtobiografski trilogiji prepleta osebne izkušnje z družbenimi refleksijami, pri tem pa ustvarja besedila, ki so enako intimna kot univerzalna.





