Poe združuje bizarno grozo in prefinjeno simboliko v mojstrske pripovedi, kot sta Maska rdeče smrti in Konec Usherjeve hiše.
Preberite več…
| Avtor | |
|---|---|
| Jezik | |
| Leto izdaje | |
| Število strani | 242 |
| Vezava | |
| Založba |
Zbirka Groteske in arabeske Edgara Allana Poeja predstavlja enega najprepoznavnejših in najtemnejših vrhov ameriške književnosti. V njej se prepletata dva ključna izraza njegove poetike: **groteska**, ki obsega neverjetno, bizarno in pošastno, ter **arabeska**, ki v ospredje postavlja simboliko, metafizične namige in zapletene, skoraj ornamentalne izraze. Rezultat je niz zgodb, v katerih se groza ne kaže le v zunanjih pojavih, temveč v psihološkem breznu človekove zavesti.
Poe mojstrsko uporablja razkošen jezik, umetelne metafore in simbolne motive, ki ustvarjajo arabsko prefinjenost pripovedi. Hkrati ne popušča pri grobosti in srhljivosti: njegova groteska ni zgolj niz nenavadnih dogodkov, temveč izraz notranje stiske, razuma na robu blaznosti in temačnih plati človeške duše. Zaradi te dvojnosti bralec hkrati občuti strah, začudenje in očaranost.
Zbirka vključuje nekatere najbolj znane Poejeve zgodbe, med njimi **Konec Usherjeve hiše** in **Masko rdeče smrti**, kjer so atmosfera, simbolika in tesnoba prepletene v neponovljiv slog. V teh pripovedih Poe zgradi svet, v katerem tema ni zgolj groza zunanjih bitij, temveč poosebljen propad družbe, razuma in človeškega telesa. To niso zgolj grozljivke, ampak literarne študije o strahu, dekadenci in koncu.
Približno polovico zgodb iz zbirke slovenskemu prostoru že predstavljajo prevodi **Andreta Arka** in **Jožeta Udoviča**, preostale pa so prvič dostopne v prevodu **Tine Mahkota**. Celota pokaže razpon Poejeve domišljije in zgradbo njegovih pripovednih modelov, ki so še danes temelj kratke zgodbe, psihološke grozljivke in simbolistične proze.
**Edgar Allan Poe (1809–1849)** je ameriški pesnik, pripovednik, urednik in literarni kritik, ki je zaznamoval številne literarne tokove. Velja za enega od pionirjev **kratke zgodbe**, avtorja, ki je utemeljil **detektivski žanr**, ter pisca, ki je prispeval k razvoju **znanstvene fantastike**. Poleg poezije, med katero najbolj izstopa pesnitev *Krokar*, so prav njegove srhljive in domišljijske pripovedi ostale trajna zapuščina, ki razkriva temno resnico: nekaj strašljivega vedno biva tudi v nas samih.





