Neverjetna zgodba o Georgu von Niču, skrivnostna in poetična pripoved o vasici, kjer se svetloba redko ustavi

Neverjetna zgodba o Georgu von Niču bralca že na prvih straneh popelje v nenavadni svet, kjer tema ni le odsotnost svetlobe, temveč način življenja. Vasica Skuggisdan, skrita v zalivu in odmaknjena od vsakdanjega sveta, je prostor, kamor sonce posije le enkrat na pet let. V takšnih krajih se ljudje oblikujejo po svojih lastnih pravilih. Moški se izgubljajo v vizijah, ki jih nikoli ne uresničijo, medtem ko ženske stojijo pokončno, trdne in vztrajne, kot jantar, ki ga valovi vržejo na obalo. Prav v ta prostor skrivnosti in tišine nekega dne vstopi neznanec, ki trdi, da je Georg von Nič, in s seboj prinese škatlo za čevlje, katere pomen je nejasen, a nenavadno privlačen. Že takoj postane jasno, da se je v Skuggisdan zgodilo nekaj pomembnega, še preden je kdorkoli sploh dojel, da se je zgodba začela.

Pojav skrivnostnega tujca in njegova moč nad resnico

Ko Georg stopi med prebivalce vasi, se začne spreminjati vsakdan. Njegov prihod ni bučen, pa vendar je tako mogočen, da prebudi vse tisto, kar so v Skuggisdanu desetletja poskušali zakopati. S svojo prisotnostjo ne zahteva, temveč vzbuja zaupanje. Ljudje, ki bi sicer živeli skromno in molče, pred njim razkrivajo resnice, ki so jih dolgo prikrivali celo pred seboj. Georg ne uporablja groženj ali pritiska. Njegovo orožje je zmožnost poslušanja in pogled, ki prodre globlje, kakor bi si želeli. Prav zaradi tega se v vasi začnejo vrstiti presenetljivi preobrati, saj prebivalci prvič izrečejo, kar jih je desetletja tiščalo. A vprašanje, kdo je prišlek, ostaja odprto. Je čarodej, prevarant ali zgolj človek, ki nosi dar opazovanja?

Vasica, kjer se legenda in resničnost prepletata v eno pripoved

Zgodba razvija svet, v katerem je vsaka senca del skrivnosti in vsak kamen nosi spomin. Med prebivalci Skuggisdana se skrivajo osebne tragedije, drobne radosti, izgubljene ljubezni in stare zamere. Georgova navzočnost jih prisili, da pogledajo vanje. A obenem naredi nekaj več. Počasi odgrinja plast za plastjo njihove preteklosti in pokaže, da v vsakem življenju obstajajo trenutki, ki si zaslužijo, da jih nekdo vidi in razume. Prav ta dvojnost, preplet magičnega in realnega, daje pripovedi poseben ton, saj se zdi, da je svet Skuggisdana hkrati resničen in pravljica, hkrati trd in nežen.

Trenutek, ki spremeni vse in razkrije pravi obraz tujca

Sredi zgodbe pride trenutek, ko prebivalci v pesku najdejo glavo mladeniča, ki nepremično strmi v morje. Ob njej leži kup zloženih oblačil in kartonasta škatla, ki sproži val ugibanj in razburjenja. Šele ko se vas zaveda, da mladenič še diha, se začenja pravo iskanje resnice. Kaj pomeni škatla, od kod prihaja mladenič in kako je povezan z Georgom von Ničem? Ta prizor je prelomni trenutek, ki vase posrka vse niti zgodbe in razkrije, da se v Skuggisdanu dogaja nekaj več, kot so si domačini upali priznati. V ospredju je vprašanje identitete, pa tudi vprašanje poguma — kako se soočiti s tem, kar se je desetletja skrivala tišina.

Avtorja, ki združita filmsko razmišljanje in literarno magijo

Cilla in Rolf Börjlind sta mednarodno uveljavljena scenarista in pisca, znana po napetih kriminalkah in televizijskih priredbah. V knjigi Neverjetna zgodba o Georgu von Niču pa pokažeta svojo drugačno plat. Namesto napetih primerov oživita svet, ki je poln simbolov, humorja, človeške ranljivosti in topline. Njun slog nosi filmsko dinamiko, zaradi katere se prizori pred bralcem odvijajo skoraj kot kadri, hkrati pa ohranja nežno poetiko, ki daje zgodbi trajno lepoto. Z natančno zgrajenimi liki, skrivnostnim vzdušjem in bogatim jezikom ustvarita pripoved, ki ostane v bralcu še dolgo po tem, ko zapre knjigo.

O avtorjih

Cilla in Rolf Börjlind sta priznana švedska ustvarjalca, znana po scenarijih za televizijo in film ter po priljubljeni seriji kriminalnih romanov o Olivii Rönning in Tomu Stiltonu. Njuna dela so bila prevedena v številne jezike, več knjig pa je doživelo tudi televizijske priredbe. V romanu Neverjetna zgodba o Georgu von Niču sta združila svojo ljubezen do pripovedovanja, humorja in poetike, ki jo odlikuje občutek za atmosfero in človeško bližino.